Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
purán -a m (ȃ)
velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti, krmiti purane / jesti pečenega purana
// samec te živali: puran kavdra; puran in pura; napihnjen kot puran; rdeč kot puran zelo
● ekspr. puran vozi kočijo hodi s pahljačasto razprtim repom
SSKJ²
puránji -a -e prid.(ȃ)
nanašajoč se na purane: puranja perut / puranja pečenka
    puránje prisl.:
    puranje rdeč obraz
SSKJ²
puránov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na purane: puranovo perje / puranovo meso
SSKJ²
púrček -čka m (ȗ)
purji mladič: pura s purčki
SSKJ²
púrgar -ja m (ū)
zastar. meščan: purgarji in okoličani / ljubljanski purgarji
● pog. ne bodite taki purgarji malomeščani
SSKJ²
purgaríja -e ž (ȋ)
zastar. meščanstvo: purgarija z odločitvijo ni zadovoljna
SSKJ²
púrgarski -a -o prid. (ū)
zastar. meščanski: purgarske hiše / purgarske navade
SSKJ²
púrgarstvo -a s (ū)
zastar. meščanstvo: varčno purgarstvo
● pog. očitati komu purgarstvo malomeščanstvo
SSKJ²
purgatív -a m (ȋ)
farm. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo
SSKJ²
purgatórij -a m (ọ́)
knjiž. vice: očistiti se v purgatoriju; purgatorij in paradiž / iti skozi purgatorij malomeščanskega okolja
SSKJ²
purgírati -am nedov. in dov. (ȋ)
med. pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; čistiti: ta čaj dobro purgira
SSKJ²
púrica -e ž (ū)
manjšalnica od pura: štiri tedne stara purica / piščanci in purice purji mladiči
SSKJ²
purín -a m (ȋ)
kem. organska dušikova spojina, katere derivati so sečna kislina, kofein:
SSKJ²
puríst -a m (ȋ)
kdor pretirano skrbi za moralno, idejno čistost: jazzovski purist
// kdor si pretirano prizadeva za čist jezik, zlasti z izločanjem tujih prvin: boj puristov proti tujkam; moralist in purist / jezikovni purist
SSKJ²
purístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na puriste ali purizem: purističen odnos do jezika / puristična ozkosrčnost
SSKJ²
puritánec -nca m (ȃ)
1. pripadnik puritanstva: gibanje puritancev; puritanci in kvekerji
2. nav. slabš. kdor zahteva pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: bil je največji puritanec med nami; mrk, strog puritanec
SSKJ²
puritanízem -zma m (ī)
1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje Anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: ideje, razvoj puritanizma
2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: dogmatični puritanizem
SSKJ²
puritánka -e ž (ȃ)
1. pripadnica puritanstva: bila je dosledna puritanka
2. nav. slabš. ženska, ki zahteva pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: staromodna puritanka
SSKJ²
puritánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na puritance ali puritanstvo: puritanske ideje / puritanska družba, vzgoja
SSKJ²
puritánstvo -a s (ȃ)
1. v 16. in 17. stoletju smer protestantizma, ki zahteva očiščenje Anglikanske cerkve ostankov katolicizma in veliko moralno strogost: obdobje puritanstva
2. nav. slabš. pretirano strogo ravnanje po moralnih, verskih načelih: v družbi je bil nepriljubljen zaradi svojega puritanstva / podeželsko puritanstvo puritanci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
purízem -zma m (ī)
pretirana skrb za moralno, idejno čistost: verski purizem
// pretirano prizadevanje za čist jezik, zlasti z izločanjem tujih prvin: zagovarjati, zavračati purizem / jezikovni purizem
SSKJ²
púrji -a -e (ȗ)
pridevnik od pura: purja jajca; purje meso
SSKJ²
púrman -a m (ȗ)
pog. puran: zaklati purmana; pure in purman; to ga draži kot rdeča barva purmana zelo
SSKJ²
púrmanov -a -o prid. (ȗ)
pog. puranov: purmanov podbradek
● nar. purmanov čampelj okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir
SSKJ²
púrpalica -e ž (ȗ)
nar. mak: purpalice med pšenico; rdeč kot purpalica
SSKJ²
púrpelica -e ž (ȗ)
nar. mak: med pšenico rastejo purpelice
SSKJ²
púrpur -ja m (ȗ)
knjiž. vijoličasto rdeča barva: purpur svilene tkanine
// škrlat: barvati s purpurjem / kardinali v purpurju
SSKJ²
púrpuren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na purpur: purpurna oblačila / purpurna barva
SSKJ²
púrš -a m (ȗ)
v stari Avstriji vojak, dodeljen častniku za pomoč na domu: poročnikov purš
● nižje pog. kaj misliš, da sem jaz tvoj purš tvoj sluga
SSKJ²
púst1 -a m (ȗ)
1. dnevi pred pustnim torkom in ta dan sam: pust se bliža; ob pustu je bilo; še pred pustom se bosta poročila / praznovati pusta; našemiti se za pusta; oblekel se je kot za pusta neprimerno, smešno
2. etn. moška lutka iz slame, cunj, ki se v teh dneh ob norčijah vozi okoli: narediti pusta / pokopavati pusta šega, da se dan po pustnem torku taka lutka vozi v sprevodu in nato vrže v vodo, sežge
3. nar. maškara, pustna šema: po vasi hodijo pusti
● ekspr. pust ga je pobodel slabo se počuti zaradi nezmernega uživanja hrane, pijače ob pustu; drži se kot pust v pratiki čemerno
SSKJ²
púst2 -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú)
1. ki ima malo rastlinja ali je brez njega in je nenaseljen: pred njimi se je razprostiral kamnit, pust svet / njive so še puste prazne, neobdelane
2. ki povzroča duševno stanje neugodja
a) zaradi praznosti, enoličnosti: pozimi je park pust; puste, mračne sobe; ravnina se mi zdi pusta / ob nedeljah so ulice puste / pusti dnevi; njeno življenje je pusto
b) zaradi bledosti, neizrazitosti: puste barve; pusto nebo / pusto jesensko vreme
c) zaradi nezanimivosti, dolgočasnosti: pusto govorjenje, opisovanje
č) zaradi nezanimivega, nezabavnega govorjenja, vedenja: pust človek; ne bodi tako pust
3. ki nima, ne vsebuje (dosti) maščobe, sokov: pusto meso
● zastar. prodajati v pusto ceno, za pusto ceno skoraj zastonj; star. pusta kmetija opuščena, zapuščena; star. pusto upanje prazno
♦ agr. pusti sir sir, ki ima (v suhi snovi) do 15 odstotkov maščobe; kozm. pusta koža izsušena in premalo mastna
    pústo tudi pustó prisl.:
    pusto se držati / v povedni rabi bilo ji je pusto pri srcu
SSKJ²
pústa -e ž (ū)
1. obširen travnat svet na Madžarskem: pasti konje na pusti, v pusti / obdelane, zasejane puste / madžarska pusta
2. knjiž. pust, odmaknjen kraj; pustota: ni hotel živeti v tej pusti
SSKJ²
pústar -ja m (ȗ)
knjiž. maškara, pustna šema: sprevod pustarjev
SSKJ²
pústen -tna -o prid. (ū)
nanašajoč se na pust: pustna prireditev, zabava / pustni čas; pustni običaji; pustne šeme / pustni krofi
♦ etn. pustni torek torek v šestem tednu pred prvo pomladansko polno luno; pustna nedelja nedelja pred pustnim torkom
SSKJ²
pústež -a m (ȗ)
ekspr. pust človek: vsi so se izogibali tega pusteža; dolgočasen pustež
SSKJ²
pustína -e ž (í)
1. zastar. pustost: pustina prostora / pustina življenja
2. star. pustinja: odhajati v pustino / njive so se spreminjale v pustino v puščo
SSKJ²
pustínja -e ž (í) knjiž.
1. obširen travnat svet: pustinje v Afriki; pustinje in puščave / ruske pustinje stepe
2. puščava, pušča: zelenice v pustinji / požar je spremenil gozd v črno pustinjo
SSKJ²
pustinják -a m (á)
star. puščavnik: molitev pustinjaka / ne bodi tak pustinjak samotar
SSKJ²
pustínjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pustinjo: pustinjske značilnosti / pustinjski veter puščavski veter / pustinjsko življenje
SSKJ²
pustíti -ím dov., pústil (ī í)
1. s širokim pomenskim obsegom ne narediti določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: pustil je deske pred vrati, čeprav ve, da so v napoto; pol kosila je pustil ni pojedel; pusti to, saj veš, da ni tvoje ne jemlji tega, ne prilaščaj si tega; vse so pustili, jaz naj pa pospravljam / pustiti njivo v ledini, v prahi / pustiti vrata nezaklenjena / pusti ga, ko veš, da ni kriv; pustiti koga brez odgovora ne odgovoriti mu; pustiti koga na miru, pri miru; pustiti koga pri življenju, v zmoti / pustiti kaj ob strani ne upoštevati, ne ozirati se na kaj; publ. pustiti vprašanje odprto ne odgovoriti nanj, ne rešiti ga / pripoved ga je pustila ravnodušnega
2. z nedoločnikom ne narediti določenega dejanja
a) da se lahko uresničuje dejanje, kot ga izraža dopolnilo: pustiti testo vzhajati; pustiti si rasti brado
b) da kdo neha delati, biti v stanju, kot ga izraža dopolnilo: pustiti koga spati do devetih; pusti otroke, naj se igrajo / pusti ga, naj gre; pusti mu oditi; pustiti se fotografirati, ujeti / pog. tega si ne pustim reči ne dovolim / straža ga ni pustila na drugo stran
3. ne narediti komu določenega dejanja, zaradi česar mu kaj ostane: pustili so mu obleko in knjige, vse ostalo so mu pa zaplenili / pustiti komu svobodo, življenje
4. nezavedno ne narediti določenega dejanja, zaradi česar osebek nima, ne more uporabiti, kar izraža dopolnilo: ni mogel plačati, ker je pustil denar doma; le kje sem pustil dežnik
5. z določenim namenom narediti, da je, ostane kaj kje: pustiti ključ pod predpražnikom / pustiti komu, za koga pismo; pustiti naslov pri stricu
6. narediti, da ostane kdo ali kaj na mestu, kjer je bil pred tem tudi osebek: pustiti družino v domovini; pustil je psa pred vrati in vstopil / bolnika ne moremo pustiti samega
7. narediti, povzročiti, da kje je, ostane, kar izraža dopolnilo: tat ni pustil prstnih odtisov, sledov / bolezen lahko pusti hude posledice / pog. predstava je pustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala
// s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da ostane zaradi določenega delovanja, dogajanja za osebkom, kar izraža dopolnilo: okupator je pustil za seboj požgane domove; nevihta je pustila veliko opustošenje / vojna pusti v ljudeh strah
8. s prislovnim določilom zaradi premikanja, napredovanja priti glede na koga ali kaj v položaj, kot ga izraža določilo: pustili smo mesto za seboj in prodirali dalje proti jugu / pog. pustiti koga pri učenju daleč zadaj
9. zapustiti: vsi so ga pustili, le pes mu je ostal zvest / pustil je ženo in se poročil z drugo / umrli je pustil ženo in dva otroka / pustiti sinovoma lepo premoženje
10. nehati biti v dejavnem odnosu s tem, kar izraža dopolnilo: pustiti delo, kajenje, službo; pusti žogo in pojdi z nami / pustimo burke, šale začnimo (govoriti, ravnati) resno; pustimo to, raje nam povej kaj bolj veselega nehajmo se pogovarjati o tem, ne mislimo na to / pusti to delo drugemu prepusti
● pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; pog. reci mu, da ga pustim pozdraviti da ga pozdravljam; pog. zmeraj se pusti prositi zmeraj ga je treba pregovarjati, da naredi, kar se prosi; ekspr. tu sem pustil svojo mladost preživel; pog. le kje si pamet pustil, fant le kaj si mislil, da si bil tako nespameten; ekspr. pustiti domišljiji prosto pot sanjariti, izmišljati si; pustiti komu proste roke ne ga ovirati, onemogočati; dovoliti mu, da ravna po svojem preudarku; pog. pustimo to ne govorimo več o tem; ekspr. pustil ga je že iz misli pozabil je nanj; ekspr. ves čas ga ni pustil izpred oči ga je opazoval, nadzoroval; publ. pustiti tovarno v obratovanje narediti, da začne obratovati, delati; pog. njen mož pusti ves denar v gostilni ga zapravi, zapije; pog. ta pa ne pusti do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered
    pustívši zastar.:
    odhitela je, pustivši otroka samega
    puščèn -êna -o:
    na vrtu puščeno orodje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
pustív prisl. (ȋ)
star., v zvezi v pustiv iti zapustiti (moža): žena mu je šla v pustiv / kmetje so šli v pustiv za delom po svetu, v tujino
SSKJ²
pustolôvec -vca m (ȏ)
kdor išče, ljubi pustolovščine: po svoji naravi je nemirnež in pustolovec; mladostni pustolovec
// slabš. kdor se loti nevarnih, tveganih dejanj: politični pustolovci
SSKJ²
pustolôven -vna -o prid. (ȏ)
knjiž. pustolovski: pustolovna usoda / pustolovno potovanje
SSKJ²
pustolôviti -im nedov. (ō ȏ)
knjiž. iskati pustolovščine: pustoloviti po svetu
SSKJ²
pustolôvka -e ž (ȏ)
1. ženska, ki išče, ljubi pustolovščine: bila je nemirna pustolovka
2. publ. umetniško delo s pustolovsko vsebino, zlasti film: mladi radi berejo pustolovke; mladinska pustolovka
SSKJ²
pustolôvski -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na pustolovce ali pustolovstvo: pustolovski človek / pustolovsko življenje / pustolovski film, roman
SSKJ²
pustolôvstvo -a s (ȏ)
nagnjenje k pustolovščinam: pustolovstvo jima je bilo v krvi; na pot se je odpravil zaradi pustolovstva
SSKJ²
pustolôvščina -e ž (ȏ)
nenavaden, vznemirljiv doživljaj: pripovedovala je o svojih pustolovščinah; prevzela ga je želja po pustolovščinah / spuščati se v ljubezenske pustolovščine
// nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: hitra vožnja je nevarna pustolovščina; politična pustolovščina
SSKJ²
pústost -i ž (ú)
lastnost, značilnost pustega: pustost pokrajine / pustost vremena / s svojo pustostjo je pokvaril razpoloženje družbe
SSKJ²
pustóšenje -a s (ọ̄)
glagolnik od pustošiti: pustošenje dežele
SSKJ²
pustóšiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑)
povzročati, da postane kaj pusto, razdejano, uničeno: potresi, viharji pustošijo dežele / vojska pustoši mesta in vasi / kuga, lakota spet pustoši
SSKJ²
pustóšnik -a m (ọ̑)
knjiž. dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi, velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju in temnejšim, vijoličastim cvetnim jedrom; črni lučnik: sadovnjak je bil preraščen s koprivami in pustošnikom
SSKJ²
pustôta -e ž (ó)
1. pust, neobdelan svet: spremeniti pustoto v rodovitno polje; pustote in gmajne
♦ zgod. pustota v fevdalizmu opustela, neobdelana kmetija
2. ekspr. pust, odmaknjen kraj: ni hotel več živeti v tej pustoti
3. pustost: pustota pokrajine
SSKJ²
pustótnik -a m (ọ̑)
knjiž. dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi, velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju in temnejšim, vijoličastim cvetnim jedrom; črni lučnik: dvorišče, zaraslo z lobodo in pustotnikom; pustotnik ruskih step
SSKJ²
pustovánje -a s (ȃ)
glagolnik od pustovati1: organizirati pustovanje / izlet je bil združen z veselim pustovanjem
SSKJ²
pustováti1 -újem nedov. (á ȗ)
praznovati pust: fantje in dekleta so pustovali
SSKJ²
pustováti2 -újem nedov. (á ȗ)
zastar. pusto, samotno živeti: kaj bi tukaj pustoval, med ljudi pojdi
SSKJ²
pustúh -a m (ū)
slabš. pust, nedružaben človek: nihče ni maral tega pustuha
SSKJ²
púša1 -e ž (ū)
teh. kratki cevi podoben kovinski vložek, ki se namesti v izvrtino zaradi zmanjšanja njenega premera: natakniti, zamenjati pušo; jeklena puša; puša pri kolesu; puša in os / ležajna, vrtalna puša
● star. vtikalna puša vtičnica
SSKJ²
púša2 -e ž (ȗ)
star. puška: streljati s pušo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
púšča -e ž (ú)
1. pust, neobdelan svet: vse pušče hoče obdelati; njive, travniki in pušče / star.: puščati njive v puščo, v pušči neobdelane; dosti kmetij je v pušči neobdelanih, opuščenih
2. ekspr. puščoba: pušča in dolgčas
● ekspr. nočem več živeti v tej pušči pustem, odmaknjenem kraju; knjiž. vihar v pušči v puščavi
SSKJ²
puščálec -lca [puščau̯ca in puščalca] m (ȃ)
nekdaj kdor iz zdravstvenih razlogov pušča ljudem kri:
SSKJ²
puščálen -lna -o prid. (ȃ)
nekdaj namenjen za puščanje krvi: puščalni nožič
SSKJ²
puščálo -a s (á)
nekdaj priprava za puščanje krvi: s puščalom odpreti bolniku žilo
SSKJ²
púščanje -a s (ú)
glagolnik od puščati: puščanje obvestil pri vratarju / puščanje posode / puščanje krvi
SSKJ²
púščati -am nedov. (ú)
1. s širokim pomenskim obsegom ne delati določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: obleko puščajo vsepovsod, jaz naj pa pospravljam / ne puščaj vrat odklenjenih / puščati kaj, koga na miru, pri miru; puščati vrt v plevelu / puščati kaj ob strani ne upoštevati, ne ozirati se na kaj; puščati koga v dvomih / misel na smrt ga je puščala hladnega
2. z nedoločnikom ne delati določenega dejanja
a) da se lahko uresničuje dejanje, kot ga izraža dopolnilo: puščati testo vzhajati; puščati si rasti brke
b) da kdo neha delati, biti v stanju, kot ga izraža dopolnilo: ob nedeljah so jih puščali spati; pušča otroke, da se po ves dan igrajo, sam pa gara / puščati komu govoriti, da govori; puščati se streči / straža naj nikogar ne pušča čez most
3. ne delati komu določenega dejanja, zaradi česar mu kaj ostaja: jemali so jim vse, samo obleko, ki so jo imeli na sebi, so jim puščali / puščati ujetnikom življenje
4. nezavedno ne delati določenega dejanja, zaradi česar osebek nima, ne more uporabljati, kar izraža dopolnilo: svoj dežnik pušča kjerkoli
5. z določenim namenom delati, da je, ostaja kaj kje: puščati ključ na oknu / puščati komu, za koga pisma pri sosedu
6. delati, da ostaja kdo ali kaj na mestu, kjer je bil pred tem tudi osebek: kadar je kupoval, je puščal psa pred trgovino / prijatelja ne moremo puščati samega
7. delati, povzročati, da kje je, ostaja, kar izraža dopolnilo: tatovi niso puščali sledov / take bolezni puščajo hude posledice / tkanina pušča barvo; sadje pušča madeže
// s prislovnim določilom delati, povzročati, da ostaja zaradi določenega delovanja, dogajanja za osebkom, kar izraža dopolnilo: okupatorjeva vojska je puščala za seboj opustošenje / vojna pušča v ljudeh strah
8. s prislovnim določilom zaradi premikanja, napredovanja prihajati glede na koga ali kaj v položaj, kot ga izraža določilo: najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem / pog. pri učenju ga pušča vse bolj zadaj
9. zapuščati: možje puščajo žene in se poročajo z drugimi / puščati potomcem hiše in zemljišča
10. nehavati biti v dejavnem odnosu s tem, kar izraža dopolnilo: vedno več ljudi pušča delo, kajenje; puščajo zemljo in odhajajo v tovarne / puščati delo drugemu prepuščati
11. nezaželeno biti tak, da lahko prehaja skozi kaka snov: cev, lonec pušča; streha na več mestih pušča / okna ne puščajo v dvorano dovolj svetlobe
12. delati v kaj odprtino, da lahko gre določena snov iz česa: puščati gnojne bule / nekdaj ker je imel visok krvni pritisk, so mu puščali kri
● pog., ekspr. kri mu bom puščal, ko pride izraža zelo visoko stopnjo jeze; ekspr. ne puščaj ga izpred oči neprestano ga glej, nadzoruj
    puščajóč -a -e:
    hodil je, puščajoč za seboj blatne sledove; puščajoča posoda
SSKJ²
puščáva -e ž (ȃ)
1. obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva: potovati skozi puščavo; zelenice v puščavi / kamnita, peščena puščava; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod; ekspr. sinovi puščave puščavski nomadi, beduini
// ekspr., navadno s prilastkom pust, nerodoviten svet: še kozo je težko prehraniti v tej puščavi
2. ekspr., navadno s prilastkom pust, odmaknjen kraj: kazensko so ga premestili v hribovsko puščavo; v tej puščavi ni nobene zabave
3. ekspr., s prilastkom kar je, se zdi zaradi odsotnosti določenih lastnosti, stvari pusto, prazno: morska puščava / puščava misli, srca; puščava življenja
● ekspr. spremeniti mesto v puščavo opustošiti, porušiti ga; bibl. glas vpijočega v puščavi razširjanje kakega nazora, prizadevanje, ki nima uspeha
SSKJ²
puščávec -vca m (ȃ) knjiž.
1. puščavnik: življenje puščavca / ne bodi tak puščavec samotar
2. prebivalec puščave: nomadski puščavci
SSKJ²
puščáven -vna -o prid. (ȃ)
puščavski: puščavni pesek
SSKJ²
puščávnica -e ž (ȃ)
1. rel. ženska, ki živi iz verskih nagibov v samoti, proč od drugih ljudi: samostan puščavnic
2. ekspr. ženska, ki živi osamljeno, proč od drugih ljudi: živela je kot puščavnica brez televizije, radia in telefona
SSKJ²
puščávnik -a m (ȃ)
1. rel. kdor živi iz verskih nagibov v samoti, proč od drugih ljudi: postati puščavnik; živi kot puščavnik osamljeno
2. ekspr. kdor živi osamljeno, proč od drugih ljudi: ne bodi tak puščavnik, pojdi z nami
SSKJ²
puščávniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na puščavnike: puščavniško življenje / odženi te puščavniške misli
SSKJ²
puščávništvo -a s (ȃ)
rel. obstoj, dejavnost puščavnikov: puščavništvo je bilo začetna oblika meništva
● ekspr. otresi se svojega puščavništva samotarskega, nedružabnega načina življenja
SSKJ²
puščávski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na puščavo: puščavske značilnosti / puščavski pesek; puščavski veter; puščavska ljudstva
♦ zool. puščavski ris ris z velikimi uhlji, ki živi v stepah in puščavah Afrike in Azije, Caracal caracal
SSKJ²
púščica1 in puščíca -e ž (ȗ; í)
1. tanka, lahka palica, z navadno v obliki strešice okrepljeno konico na eni strani, za streljanje z lokom: puščica prileti, švigne, švistne; izstreliti puščico; prožiti puščice; zadeti s puščico; zastrupljena puščica; ekspr. oblak puščic; lok in puščice; švigniti kot puščica
2. taki palici podobno znamenje za označevanje smeri, mesta: puščice kažejo pot proti vrhu; puščice na sliki / smerne puščice / puščica v slovarju opozarja na boljšo, pogostejšo besedo
3. lit. kratka pesem, ki na oster in duhovit način govori o kaki osebi, stvari ali dogodku; epigram: Prešernove puščice
● ekspr. te puščice letijo na vodstvo ostri, zbadljivi očitki; knjiž., ekspr. zadela ga je Amorjeva puščica zaljubil se je; ekspr. jezne puščice iz oči ostri pogledi
SSKJ²
puščica2 
škatla:gl. pušica
SSKJ²
puščíčar in púščičar -ja m (ȋ; ȗ)
knjiž. kdor piše epigrame: satiriki, komediografi in puščičarji
SSKJ²
puščíčast in púščičast -a -o prid. (í; ȗ)
podoben puščici: puščičasta oblika regratovih listov
♦ aer. puščičasto krilo krilo, ki tvori z osjo trupa ostri kot; bot. puščičasti listi; teh. puščičasto ozobje ozobje, pri katerem so zobje zaviti v obliki črke V
SSKJ²
puščíčen in púščičen -čna -o (ȋ; ȗ)
pridevnik od puščica: puščična konica
SSKJ²
puščôba -e ž (ó)
ekspr. lastnost, značilnost puščobnega: puščoba pokrajine / v tej puščobi nočem več živeti / njegova puščoba se je prijela tudi drugih / pooseb. ne bodi taka puščoba
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
puščôben -bna -o prid. (ó ō)
ekspr. ki zaradi pustosti povzroča naveličanost, duševno neugodje: puščoben prostor; puščobna pokrajina; vse je bilo prazno in puščobno / puščoben zimski dan; puščobno vreme / puščoben pogovor / puščoben človek
SSKJ²
puščôbnost -i ž (ó)
ekspr. lastnost, značilnost puščobnega: puščobnost pokrajine / naveličal se je puščobnosti na podeželju / občutek puščobnosti
SSKJ²
puščobováti -újem nedov. (á ȗ)
nar. gorenjsko sitnariti: nikar toliko ne puščobuj
SSKJ²
púšelj -šlja m (ú)
nar. šop: pušelj sena / pušelj ključev / svatje s pušlji na suknjičih šopki
SSKJ²
púšeljc -a [pušəljc] m (ȗ)
pog. šopek1: narediti pušeljc; pušeljc rdečih nageljnov; dekle je lepo kot pušeljc
♦ tur. ribniški pušeljc šop suhorobarskih izdelkov kot spominek
SSKJ²
púšeljček -čka [pušəljčək] m (ȗ)
pog. šopek, navadno manjši: dala mu je pušeljček
SSKJ²
púšica tudi púščica -e ž (ū; ȗ)
1. škatlica, posoda za hranjenje manjših predmetov: vzeti pero, svinčnik iz pušice; spraviti nakit v pušico; lesena pušica / pušica za igle
2. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi: dajati, metati denar v pušico
♦ bot. del sporofita pri mahovih, ki vsebuje trose
SSKJ²
púšiti -im nedov. (ú ȗ)
zastar. kaditi: ves večer je pušil / pušiti cigareto
    pušèč -éča -e:
    pušeč cigaro, se je sprehajal po vrtu
SSKJ²
púška -e ž (ȗ)
ročno strelno orožje z dolgo cevjo in kopitom: ta puška daleč nese; nameriti puško v cilj; prisloniti puško k licu; sprožiti puško; streljati, zadeti s puško; biti oborožen s puško; cev puške / puška poči / izza grma je stopil vojak s puško na strel držeč (nabito) puško usmerjeno naravnost predse / lovska, vojaška puška; knjiž. strojna puška mitraljez, strojnica; puška dvocevka; puška na šibre / kot povelje nož na puško
// igrača, ki predstavlja puško: otroci z majhnimi lesenimi puškami
● ekspr. že dva meseca nosi puško je vojak; ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; ekspr. okupatorji so veliko zavednih ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; lov. žarg. nobena žival jim ni prišla pred puške v položaj, ko bi jo bilo mogoče ustreliti; ekspr. prijeti, zgrabiti za puško začeti se bojevati; pripraviti se na boj; ekspr. prisiliti k pokorščini s puško v roki s silo, nasilno, z orožjem; ekspr. umreti s puško v roki v boju
♦ elektr. elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; lov. psi iščejo pred puško v dometu puške; šport. podvodna puška priprava, s katero se pri podvodnem ribolovu izstreli harpuna; zračna puška puška na zračni pritisk za športno streljanje; šport., voj. malokalibrska puška; voj. nabiti puško; avtomatska puška
SSKJ²
puškár tudi púškar -ja m (á; ȗ)
1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk: šel se je učit za puškarja / boroveljski puškarji
2. knjiž. vojak, oborožen s puško: puškarji in mitraljezci
SSKJ²
puškáriti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. posamezno, poredko streljati s puško: v gozdu so puškarili lovci / srečali so se s sovražno patruljo in nekaj časa puškarili; puškariti se s sovražnikom
SSKJ²
puškárjenje -a s (á)
glagolnik od puškariti: puškarjenje se je končalo / prišlo je do puškarjenja med policijo in demonstranti / poslušati puškarjenje
SSKJ²
puškárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje pušk: delati v puškarni
SSKJ²
puškárnica -e ž (ȃ)
1. star. puškarna: puškarnica in orožarnica
2. knjiž. strelna lina: streljati skozi puškarnico
SSKJ²
puškárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na puškarje ali puškarstvo: puškarska šola / puškarska obrt
SSKJ²
puškárstvo -a s (ȃ)
dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem pušk: razvoj puškarstva
SSKJ²
púšken -kna -o prid. (ȗ)
zastar. puškin: puškna cev / puškna piramida piramida pušk
SSKJ²
púškica -e ž (ȗ)
nav. ekspr. manjšalnica od puška: kje si pa dobil tole puškico / prinesti otroku konjička in puškico
SSKJ²
púškin -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na puško: puškina cev; puškino kopito / puškini naboji
SSKJ²
puškinoslôvje -a s (ȏ)
raziskovanje življenja in dela Puškina: razvoj slovenskega puškinoslovja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
púškomitraljéz -a m (ȗ-ẹ̑)
voj. orožje z zložljivima nogama, ki strelja s puškinimi naboji posamezno ali v rafalih, lahka strojnica: streljati s puškomitraljezom
SSKJ²
púškomitraljézec -zca m (ȗ-ẹ̑)
voj. vojak, izurjen za ravnanje s puškomitraljezom: biti pomočnik puškomitraljezca
SSKJ²
púšpan -a m (ū)
okrasni zimzeleni grm ali nizko drevo z drobnimi usnjatimi listi in trdim lesom: pristriči pušpan; s pušpanom obrobljena gredica; vejica pušpana / venec iz pušpana
SSKJ²
púšpanov -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na pušpan: pušpanov grm; pušpanov les / pušpanova živa meja
SSKJ²
pùt in pút medm. (ȕ; ȗ)
klic perutnini pridi(te) sem: put, put, put, je klicala kokoši
SSKJ²
púta1 -e ž (ū)
ljubk. kokoš: pute so glasno kokodakale; naše pute pridno nesejo
● iron. jajce več kot puta ve otroci si domišljajo, da vedo več kot odrasli
SSKJ²
púta2 -e ž (ú)
nar. vzhodno brenta: oprtati si puto; puta, polna grozdja
SSKJ²
pútar -ja m (ȗ)
nar. vzhodno brentač: putarji so odnašali grozdje
SSKJ²
púter -tra m (ú)
nižje pog. (surovo) maslo: namazati kruh s putrom; mehek kot puter
SSKJ²
pútifarka -e ž (ȗ)
knjiž. ženska, ki (spolno) zapeljuje mlade moške:
SSKJ²
pútika -e ž (ú)
star. vnetje sklepov zaradi nabiranja soli sečne kisline; protin: imel je hudo putiko / napad putike
SSKJ²
pútikast -a -o prid. (ú)
star. protinast: putikaste roke
SSKJ²
pútka -e ž (ū)
1. ljubk. kokoš: tri putke ji je odnesla lisica; spekla je mastno putko
2. ekspr. mirna, ponižna, navadno manj bistra ženska: spet pelje svoji dve putki na sprehod / ti si prava putka
SSKJ²
pútkica -e ž (ū)
manjšalnica od putka: krmiti putkice / njegova žena je navadna putkica
SSKJ²
pútra -e ž (ȗ)
nar. vzhodno lončen vrč z ozkim vratom, zlasti za vodo, vino: napolniti putro
SSKJ²
pútrh -a m (ȗ)
nar. lesen ročni sodček: ponudil mu je požirek iz putrha / putrh mošta
SSKJ²
pútrih -a m (ȗ)
nar. lesen ročni sodček: nositi vodo v putrihu
SSKJ²
pútršek -ška m (ȗ)
manjšalnica od putrh: natočiti iz putrška
SSKJ²
putto -a [púto] m (ȗ)
um. kip ali podoba navadno golega in krilatega majhnega otroka: izklesati putta / baročni putto
SSKJ²
puzle gl. puzzle1 ipd.
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
puzli gl. puzzli
SSKJ²
puzzle1 -a [pázəl] m (ȃ)
sestavljanka iz ploščic nepravilnih oblik z narisanim delom slike, ki nastane na koncu sestavljanja: puzzle se počasi sestavlja iz drobnih koščkov
// pog. kar je sestavljeno iz več elementov, delov; sestavljanka: svojevrsten glasbeni puzzle
SSKJ²
puzzle2 in púzle -zel [prva oblika pázle] ž mn. (ȃ; ȗ)
sestavljanka iz ploščic nepravilnih oblik z narisanim delom slike, ki nastane na koncu sestavljanja: kratkočasiti se z zlaganjem puzzel
// pog. kar je sestavljeno iz več elementov, delov; sestavljanka: kot del puzzel se je moral vklopiti v dogajanje
SSKJ²
puzzli in púzli -ov [prva oblika pázli] m mn. (ȃ; ȗ)
sestavljanka iz ploščic nepravilnih oblik z narisanim delom slike, ki nastane na koncu sestavljanja: reševanje puzzlov in križank
// pog. kar je sestavljeno iz več elementov, delov; sestavljanka: puzzli različnih gibanj in interesov
SSKJ²
púža -e ž (ȗ) nar. štajersko
1. dekle, deklica: plesati z veselo pužo / v zibki je spala mala puža
2. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: igrati se s pužami / puža iz cunj
SSKJ²
PVC in pvc -ja tudi PVC in pvc -- [pẹvẹcé -êja tudi pəvəcə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏)
kem., krat. polivinilklorid: proizvajati PVC; izdelki iz PVC-ja; prvi del zloženk: PVC-okno; PVC-folija; PVC-vrečka
SSKJ²
q -- in -ja [kú kúja in kvə̀ kvə̀ja] m (ū; ə̏)
črka latinice, ki stoji v slovenski abecedi med p in r: napiši q
● q simb., do 1981 stot
SSKJ²
quantité négligeable -- -- [kantité negližábəl] m (ẹ̑, ȃ)
knjiž. kar ni vredno upoštevanja: preteklost zanje ni quantité négligeable
SSKJ²
quattrocento -a [kvatročénto] m (ẹ̑)
knjiž. zgodnja (italijanska) renesansa, 15. stoletje: slikarji quattrocenta
SSKJ²
queer -- [kvír] v prid. rabi (ȋ)
nanašajoč se na homoseksualce, biseksualce, transseksualce in transspolne osebe; queerovski: queer festival, film; queer gibanje
SSKJ²
queerovski -a -o [kvírou̯ski] prid. (ȋ)
nanašajoč se na homoseksualce, biseksualce, transseksualce in transspolne osebe: queerovski festival, film; queerovska skupnost; queerovsko gibanje / queerovska kritika, teorija; queerovska politika
SSKJ²
quidproquo -ja tudi -- m, in quid pro quo -- [kvítprokvó] (ȋ-ọ̑)
knjiž. (miselna) zamenjava: zaradi nenatančne definicije je quidproquo skorajda nujen
SSKJ²
r -- in -ja in -a [rə̀ rə̀ja in èr êra] m (ə̏; ȅ ȇ)
osemnajsta črka slovenske abecede: napisati r; veliki R; z malim r; zveza dveh r-jev; trije r-i
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti r
♦ jezikosl. uvularni r tvorjen z jezičkom; zlogotvorni r
SSKJ²
rába -e ž (á)
1. opravljanje funkcije pripomočka, sredstva: po dolgi rabi je kožuhovina izgubila neprijeten vonj; ponev je bila zaradi pogoste rabe črna / dati navodila za rabo slovarja; prepovedati rabo pšenice za krmo uporabo; šele raba tega zdravila bo pokazala njegovo primernost uporabljanje / izročiti skakalnico v rabo; na Nizozemskem je bilo tedaj v rabi še dosti mlinov na veter je delovalo; ta zakon ni več v rabi v veljavi
// v zvezi biti za rabo biti sposoben opravljati svojo funkcijo: ta sod ni več za rabo / perje na farmah vzrejenih živali ni za rabo ni uporabno / ko ni bil več za rabo, so ga odpustili ko ni mogel več delati; ekspr. ta fant ni za nobeno rabo nobene stvari ne naredi uspešno
2. nastopanje, pojavljanje kje, pri kom v funkciji pripomočka, sredstva: ni mogel dokazati rabe tega orodja že v navedenem času; sklicevati se na dosedanjo rabo znaka / nekatera škropiva so vzeli iz rabe jih ne uporabljajo, delajo več; to gnojilo prihaja v rabo se začenja uporabljati; spiralni grelci so bolj v rabi kot drugi so bolj razširjeni
// jezikosl. nastopanje, pojavljanje v sporočilu: raba te besede narašča, peša / napačna raba veznikov; pravila o rabi predlogov / brezosebna raba glagola; samostalniška raba pridevnika
3. s prilastkom, v zvezi z za potreba, namen: narediti violino za domačo rabo; prirediti knjigo za šolsko rabo; predmeti za vsakdanjo rabo / ekspr. ta pesem ni za današnjo rabo primerna za današnje razmere / publ. predmeti osebne rabe za osebno rabo
● zastar. vsaka doba ima svoje rabe navade, običaje; zastar. zapustil je igralsko rabo igralski poklic, igralstvo
SSKJ²
rabárbara -e ž (á)
vrtna rastlina z velikimi listi in užitnimi mesnatimi listnimi peclji: gojiti, saditi rabarbaro / kompot iz rabarbare
SSKJ²
rabárbarin -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na rabarbaro: rabarbarina stebla / rabarbarin zavitek; rabarbarina marmelada
SSKJ²
rabárbarov -a -o prid. (á)
rabarbarin: rabarbarov kompot
SSKJ²
rabát -a m (ȃ)
trg. popust pri ceni blaga, ki ga da proizvajalec navadno trgovskemu podjetju: dati, odobriti rabat; 20-odstotni rabat / trgovinski rabat
♦ ekon. količinski rabat glede na veliko količino blaga
SSKJ²
rabáta -e ž (ȃ)
vrtn. obrobna gredica, navadno za rože: na rabatah so gojili vrtnice
SSKJ²
rabáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na rabat: rabatni sistem / rabatne cene; rabatno blago
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rabelaisovski -a -o [rablêjeu̯ski] prid. (ȇ)
tak kot pri Rabelaisu: rabelaisovski humor
SSKJ²
rábelj -blja m (á)
kdor (poklicno) izvršuje smrtno kazen: rabelj mu je odsekal glavo / izročiti koga rablju
// ekspr. kdor preganja, terorizira, ubija ljudi, zlasti med vojno: rablji so morili po deželi; rablji in žrtve
SSKJ²
rábeljski -a -o [rabəljski] prid. (á)
nanašajoč se na rablje: rabeljsko delo / rabeljski plašč / rabeljsko ravnanje
SSKJ²
rábeljstvo -a [rabəljstvo] s (á)
dejavnost rabljev: opravljati rabeljstvo / ekspr. rabeljstvo okupatorjev
SSKJ²
ráben -bna -o prid. (á ā)
knjiž. uporaben, primeren: pozimi je ta pot rabna le s sankami / taki ljudje niso rabni za težko delo
// uporabljiv, poraben: to orodje ni več rabno
SSKJ²
rábi -ja m (ȃ) pri judih
1. spoštljivo naslov za mojstra, verskega učitelja: rabi in učenci / kot nagovor rabi, razloži to; kot pristavek k imenu rabi Jakob
2. rabin: poročil ju je rabi
SSKJ²
rabiáten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. besen, divji: rabiaten duševni bolnik / ekspr. rabiatni ideologi
SSKJ²
rábičen -čna -o prid. (á)
med., vet. ki ima steklino: rabični bolnik
SSKJ²
rábies -a m (ȃ)
med., vet. steklina: cepiti proti rabiesu; širjenje rabiesa
SSKJ²
rabín -a m (ȋ)
pri judih razlagalec Svetega pisma in judovskega prava: zapisovati odgovore in razlage rabinov / o njuni ločitvi je razpravljal svet rabinov
// verski vodja ali predstojnik verske skupnosti: svečanosti ob prazniku je vodil rabin
SSKJ²
rabinát -a m (ȃ) pri judih
1. verska skupnost, ki ima rabina: ta rabinat ima najmočnejši položaj v državi
// urad rabina: dokument je potrdil na rabinatu
2. naslov rabina: dobiti rabinat / opravljati rabinat poklic, službo rabina
3. skupnost, zbor rabinov: sestal se je rabinat
SSKJ²
rabínec -nca m (ȋ)
zastar. rabin: nauki rabincev
SSKJ²
rabíti in rábiti -im nedov. (ī á)
1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati: stroj dosti rabijo; plug je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še danes rabijo po hribovitih kmetijah; to zdravilo se že dolgo rabi proti malariji / pri prevajanju ni smel rabiti slovarja; dereze se rabijo pri hoji po ledenih strminah / pšenico rabijo za kruh; kavčuk se rabi za izolatorje / lahkomiselno rabiti denar trošiti, zapravljati; preudarno rabiti naravna bogastva izkoriščati / videlo se je, da zna rabiti sekiro delati z njo
// delati, da kaj nastopa v sporočilu: govornik je rabil same domače besede; ta izraz rabimo le v strokovnih besedilih; ta zveza se ne rabi več / vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik imeti za sredstvo sporazumevanja
2. knjiž. biti koristen, dober pripomoček: uničevali so vse, kar je rabilo sovražniku; ti članki so mu rabili pri sestavljanju knjige; nahrbtnik mu je dobro rabil / ta knjiga bo rabila njegovim namenom koristila, pomagala; to mu je rabilo za napredovanje, pri napredovanju
// biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bo olimpijski kompleks rabil tudi kasneje / noge mu ne rabijo več ne more več hoditi
3. z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta del hiše rabijo za skladišče; lubje te rastline se rabi kot dišava / kot orožje so jim rabili kiji so uporabljali kije
// z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik: kamen so rabili za obtežitev; stole rabimo za sedenje; ta ključ se rabi za odpiranje vhodnih vrat / elipt. te skodelice rabimo za čaj so za serviranje čaja
4. pog. potrebovati: za gradnjo hiše bi rabil še veliko cementa; da bi delo opravila, rabi čas in prostor; za to pecivo rabite moko, sladkor in maslo / otroci rabijo vitaminsko hrano; te rože rabijo veliko vode / za v šolo rabi novo obleko / kadar ga rabi, ga pokliče / tovarna rabi nove delavce
5. zastar., s prislovnim določilom delati, ravnati: slabo rabiti z ujetniki / grdo rabijo z jezikom
● pog. posestva nimam za kaj rabiti mi ni potrebno; bal se je, da bo moral rabiti silo ravnati s silo; prisiliti koga, da kaj stori; ekspr. še ne zna rabiti svoje pameti samostojno misliti; ekspr. zna spretno rabiti jezik govoriti; pog., ekspr. ničesar ne rabim od vas ne maram, ne želim; pog., ekspr. zdaj se ne da pomagati, drugič pa pamet rabi ravnaj, misli pametno, preudarno; pog. dolgo (časa) si rabil, da si se spomnil nisi se hitro spomnil; pog. avtomobil veliko rabi porabi veliko goriva
♦ jezikosl. pridevnik rabimo, se rabi v stavku za prilastek ali povedkovo določilo je v stavku prilastek ali povedkovo določilo
    rabíti se in rábiti se navadno s prislovnim določilom
    postajati poškodovan, obrabljati se: pri pisanju se svinčnik rabi; avtomobilske gume se na slabih cestah hitro rabijo; tkanina se na komolcih zelo rabi
    rábljen -a -o
    1. deležnik od rabiti: pogosto rabljene besede; splošno rabljeno ime
    2. ki se je že uporabljal, uporabil: kupim rabljen avtomobil; prodaja rabljenega pohištva / rabljena znamka
SSKJ²
rábljev -a -o (á)
pridevnik od rabelj: rabljev pomočnik
SSKJ²
rabljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. uporabljiv, poraben: vzeli so vse rabljive stvari / ta človek je rabljiv za vsako delo uporaben, primeren
SSKJ²
rábnik -a m (ȃ)
knjiž. uporabnik: rabniki prometnih sredstev
SSKJ²
rábnost -i ž (á)
knjiž. uporabnost, primernost: preizkusiti rabnost novih strojev; stvari cenimo po njihovi rabnosti / človekova rabnost za delo
SSKJ²
rabokúp -a m (ȗ)
pravn. najem ali zakup: pogajati se o rabokupu / dati v rabokup
SSKJ²
rabokúpen -pna -o prid. (ū)
nanašajoč se na rabokup: rabokupen predmet / rabokupna pogodba
SSKJ²
rabóta tudi rábota -e ž (ọ̑; á) star.
1. tlaka: graščaki so tlačanom povečevali raboto; iti na raboto, v raboto
● občinska rabota nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti
2. težko delo, garanje: rabota v rudniku jih je izčrpala; vsakodnevna rabota prevajalca
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rabótati -am nedov. (ọ̑) star.
1. opravljati tlako: tlačani so morali rabotati fevdalcem
2. težko delati, garati: ves dan rabotati v gozdu / uprli so se, ker niso hoteli rabotati okupatorju
SSKJ²
rábski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Rab: rabski zalivi / okupator ga je interniral v eno od rabskih taborišč
SSKJ²
rabúka -e ž (ȗ)
pog. glasen, bučen prepir, pretep: nenadoma je na cesti nastala rabuka; izzvati rabuko; dijaška, fantovska rabuka / nemiri in rabuke po deželi spopadi, spori
SSKJ²
rabulíst -a m (ȋ)
knjiž. kdor spretno, zvito spreminja smisel besed, zakonov: ta odvetnik je pravi rabulist
SSKJ²
rabulístika -e ž (í)
knjiž. spretno, zvito spreminjanje smisla besed, zakonov: v poklicu si je večkrat pomagal z rabulistiko; v njegovem spisu je mnogo protislovij in rabulistike
SSKJ²
rabútanje -a s (ȗ)
glagolnik od rabutati: rabutanje v sosedovem sadovnjaku
SSKJ²
rabútati -am nedov. (ȗ)
pog. trgati, nabirati na tujem: rabutati češnje
SSKJ²
ráca -e ž (á)
1. srednje velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in krajšim vratom: gojiti race; gaganje rac; lov na race; hodi na široko in se ziblje kot raca / divje, domače race / pekinška raca navadno farmsko, zaradi mesa gojena raca
// račja samica: race in racman
2. nav. ekspr. izmišljena novica v časopisu: izmišljati si race; v današnjem časopisu je več rac / časnikarska, novinarska raca
● star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje
♦ zool. belooka ali kostanjeva raca katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca; velika divja raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih, Anas platyrhynchos; polarna raca
SSKJ²
racák -a m (á)
račji samec: po jezeru je plaval racak; raca in racak; hodi kakor racak
SSKJ²
racárnik -a m (ȃ)
zaprt prostor za race; račjak: na kmetijskem posestvu so zgradili nov racarnik
SSKJ²
rácast -a -o prid. (á)
ekspr. po hoji podoben raci: racasti koraki / ima velika, racasta stopala
    rácasto prisl.:
    racasto hoditi
SSKJ²
racáti -ám nedov. (á ȃ)
zibaje se, na široko hoditi: račke so racale po dvorišču / ekspr.: debela natakarica je racala med mizami; njena hčerkica že raca
// slabš. hoditi: ves dan so racali po prašni cesti
    racáje :
    žival se je racaje zibala po poti
    racajóč -a -e:
    racajoč otrok; racajoča hoja
SSKJ²
racàv -áva -o prid. (ȁ á)
ekspr. ki raca: racav človek; racava kuharica je stregla pri kosilu / racav korak
♦ med. racava hoja hoja pri izpahu kolka
    racávo prisl.:
    racavo hoditi
SSKJ²
rácija -e ž (á)
v nekaterih državah nenadna policijska ali vojaška akcija z namenom najti, ujeti določene ljudi: izmakniti se raciji; v raciji so zajeli nekaj ilegalcev / narediti racijo / policijska racija
SSKJ²
racionálen -lna -o prid., racionálnejši (ȃ) knjiž.
1. ki temelji na razumu, razumski: racionalne metode, odločitve; racionalno razlaganje sveta; racionalen in emocionalen / kritik ne uporablja racionalnega jezika / racionalno izbiranje poklica premišljeno
2. ki zaradi skladnosti z razumom omogoča najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: racionalna organizacija gospodarstva / kopanje rude v tem premogovniku ni več racionalno
♦ mat. racionalno število število, ki se da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili
    racionálno prisl.:
    racionalno obdelana zemlja
SSKJ²
racionalíst -a m (ȋ)
1. kdor sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: slovel je kot velik racionalist; v svojih odločitvah je bil vedno racionalist
2. filoz. predstavnik racionalizma: ideje racionalistov; racionalisti in empiristi
SSKJ²
racionalístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na racionaliste ali racionalizem: racionalistična razlaga pojava / racionalistična filozofija
    racionalístično prisl.:
    racionalistično usmerjen človek
SSKJ²
racionalizácija -e ž (á)
glagolnik od racionalizirati: racionalizacija proizvodnje; posvetovanje o racionalizaciji / racionalizacija gradiva
SSKJ²
racionalizátor -ja m (ȃ)
kdor naredi, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: postal je večkratni racionalizator; spremeniti odnos do racionalizatorjev, novatorjev in iznajditeljev
SSKJ²
racionalizátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na racionalizatorje ali racionalizacijo: prejeli so veliko racionalizatorskih predlogov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
racionalizátorstvo -a s (ȃ)
dejavnost racionalizatorjev: podpirati racionalizatorstvo; novatorstvo in racionalizatorstvo
SSKJ²
racionalízem -zma m (ī)
1. sprejemanje razuma kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: zanj je značilen racionalizem / z racionalizmom se ne da vsega urediti
2. filoz. filozofska smer, po kateri je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav: doba, ideje racionalizma
3. razumskost: racionalizem pesmi
SSKJ²
racionalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. uskladiti z razumom: racionalizirati dokaze, trditve; po začetnem navdušenju se je življenje vse bolj racionaliziralo
2. narediti, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: racionalizirati delo, proizvodnjo / racionalizirati podjetje
3. razumsko razložiti, razstaviti: poezija se ne da racionalizirati
4. psih. zanikati ali zmanjšati kaj neprijetnega, slabega z izmišljanjem opravičljivih razlogov: racionalizirati neuspeh, strah
♦ mat. odpraviti koren
    racionalizíran -a -o:
    racionaliziran postopek
SSKJ²
racionálnost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost racionalnega, razumskost: racionalnost metod, odločitev; racionalnost v arhitekturi, umetnosti / znan je bil zaradi svoje racionalnosti / skrbeti za večjo racionalnost v poslovanju; racionalnost preskrbe, proizvodnje
SSKJ²
racioníranje -a s (ȋ)
glagolnik od racionirati: racioniranje živil; strogi ukrepi racioniranja
SSKJ²
racionírati -am dov. in nedov. (ȋ)
z načrtno in enakomerno razdelitvijo življenjskih potrebščin omejiti njihovo porabo: racionirati zalogo mesa, olja / racionirati preskrbo prebivalstva
    racioníran -a -o:
    sladkor je bil racioniran; racionirana preskrba
SSKJ²
rácka -e ž (á)
zastar. račka: racke plavajo po vodi / raca z rackami
SSKJ²
rácman -a m (ȃ)
račji samec: racman in race
SSKJ²
ráček1 -čka m (ȃ) ekspr.
1. račji mladič: gaganje račka
2. v zvezi grdi raček kdor je sprva grd, manj uspešen, kasneje pa se kljub drugačnim pričakovanjem izkaže za lepega, uspešnega: danes ena najprivlačnejših žensk na svetu je bila v mladosti grdi raček
// kdor ali kar ima navadno med vsemi najbolj neprimerne, nesprejemljive lastnosti: ob ocenjevanju se je izkazal za grdega račka
SSKJ²
ráček2 -čka m (ȃ)
rakec: klešče mladega račka / morski rački
SSKJ²
ráčica -e ž (á)
manjšalnica od raca: pisana račica je skočila na breg; dekleti sta stikali glavi in čebljali kakor račici
SSKJ²
ráčič -a m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od rak, žival: račiči se skrivajo pod rečnim kamenjem
SSKJ²
ráčina -e ž (ā)
račja luknja: izkopati račino; rak v račini
SSKJ²
ráčiti -im nedov. in dov. (á ȃ)
zastar., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj delati: račil ga je počastiti z obiskom / račite stopiti v mojo skromno hišo
    ráčiti se 
    ljubiti se: ni se mu račilo iti / prigriznite, če se vam rači
SSKJ²
račják -a m (á)
zaprt prostor za race: postaviti račjak; kokošnjak in račjak
SSKJ²
ráčji1 -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na race: kupila je račji puh; račje jajce / račja farma / ob praznikih so jedli račjo pečenko; račje meso
♦ bot. račja zel vodna kuga; med. račja hoja racava hoja; mont. stresalke z račjim kljunom stresalke z lopatasto razširjenim žlebom
SSKJ²
ráčji2 -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na rake: račje klešče / pod bregom je našel nekaj račjih lukenj / hoditi na račji lov na lov na rake; račje meso je okusno
♦ zool. račja kuga nalezljiva glivična bolezen potočnega raka; račja vrečica pod zadkom rakovice živeči zajedavec rak vitičnjak, Sacculina carcini
SSKJ²
ráčka -e ž (á)
1. manjšalnica od raca: raca je učila račke iskati hrano / ekspr. lisica je ponoči odnesla dve rački
2. igrača, ki predstavlja raco: za rojstni dan je dobila rumeno plišasto račko; najraje se igra z račko
// plavalni obroč, katerega del predstavlja račjo glavo: ker še ni znal plavati, so mu za v vodo kupili račko
SSKJ²
račún1 -a m (ȗ)
1. skupek med seboj povezanih števil, znakov, s katerimi se po določenem postopku ugotavlja novo število: izračunati, rešiti, sestaviti račun; rezultat računa je pravilen / preveriti račun; v računu je napaka / pomožni račun
// nav. mn., publ. rezultat računanja: računi kažejo, da je tak način gradnje najcenejši / ekspr. vse se je končalo po računih na papirju
2. pisno sporočilo dolžnega zneska za kupljeno blago ali naročeno storitev: izdati, pisar. izstaviti, napisati račun / brez računa blaga ne zamenjamo; pog. račun za elektriko, vodo
// tak dolžni znesek: račun je visok, ekspr. masten; plačati, povedati račun
// v zvezi na račun izraža, da dolžni znesek plača oseba, kot jo določa prilastek: piti na prijateljev račun; delati na račun soseda; stroški na račun podjetja so veliki / živeti na tuj račun
// pog., v zvezi dati, vzeti na račun dati, vzeti del plačila vnaprej: dati, vzeti petsto evrov na račun / na račun jim je dal avtomobil
// pog., v zvezi vzeti v račun vzeti, upoštevati kot del plačila: pri nakupu novega šivalnega stroja vzamejo starega v račun
3. ekon., v zvezi zaključni račun prikaz prihodkov, odhodkov in poslovnega izida v določenem obdobju ter sredstev in obveznosti do njihovih virov: sestavljati, sprejeti zaključni račun
4. v zvezi na račun izraža
a) predmet glagolskega dejanja, kot ga določa prilastek: smejati se na svoj, tuj račun; zavrniti očitek na račun direktorja
b) odvisnost glagolskega dejanja od njegovega, po vrednosti nasprotnega določila: obogateti na račun tujega dela; na račun pritrgovanja kupljeno stanovanje / publ. pomota na račun naglice zaradi naglice
5. nav. mn., ekspr. načrt, cilj, zlasti glede na koristi: ljudje imajo pri tem svoje račune; prekrižati komu kake račune / ne mešaj se v moje račune
● pog. delati račun brez krčmarja ne upoštevati vseh okoliščin; ekspr. polagati račun za kako dejanje zagovarjati se, odgovarjati; ekspr. poravnati medsebojne, osebne, stare račune obveznosti, spore, zadeve; pog. v trgovini jemati na račun tako, da se dolžni zneski zapisujejo ter plačajo pozneje skupaj; ekspr. to mi ne gre v račun ni v skladu z mojimi načrti, mislimi, koristmi; ekspr. to niso čisti računi ni vse v redu, pravilno; pisar. ne vodijo dovolj računa o družbeni pomembnosti teh pojavov ne upoštevajo jih dovolj; čisti računi, dobri prijatelji poravnane medsebojne obveznosti omogočajo prijateljske odnose
♦ adm. račun je plačljiv v osmih dneh; ekon. ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški manjši od prihodkov ali vsaj kriti z njimi; fin. obremeniti račun vknjižiti v breme; prevzeti izpolnjevanje vplačil in izplačil na transakcijski račun za določeno osebo; bančni račun v bančnih knjigah vpisana evidenca imetja in plačilnega prometa posamezne stranke; čekovni, devizni račun; knjigovodski račun sistematičen pregled spreminjanja premoženjskega stanja; tekoči račun nekdaj ki ga odpre banka ali kaka druga organizacija za medsebojne obračune s strankami; bančni račun, s katerega izplačuje banka tudi na kredit; transakcijski račun ki imetniku omogoča prejemanje prilivov, dvigovanje gotovine in nakazovanje (denarja) tretjim osebam; žiro račun nekdaj bančni račun, s katerega izplačuje banka samo toliko, kot je vloženo; mat. diferencialni račun računanje, ki temelji na odvajanju funkcij; infinitezimalni račun ki sestoji iz diferencialnega in integralnega računa; integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; obrestni, obrestnoobrestni račun; sklepni račun pri katerem se računa iz treh znanih količin četrta količina
SSKJ²
račún2 -a m (ȗ)
nar. priprava za sekanje, obsekovanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: sekati z računom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
računálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na računanje: računalni postopki; računalne metode
♦ rač. računalni stroj računalnik
SSKJ²
računálnica -e ž (ȃ)
učilnica, prostor, opremljen z računalniki: v multimedijskem prostoru sta združeni knjižnica in računalnica; pouk poteka v računalnici
SSKJ²
računálničar -ja m (ȃ)
strokovnjak za računalništvo: uspešen računalničar; računalničar je napisal nov program
SSKJ²
računálničarka -e ž (ȃ)
strokovnjakinja za računalništvo: zaposlili so računalničarko; podjetna računalničarka
SSKJ²
računálnik -a m (ȃ)
1. priprava za avtomatsko opravljanje računskih operacij: računati z računalnikom / žepni računalnik
2. elektronska naprava za reševanje nalog na osnovi nameščenih programov: računalnik hrani, obdeluje podatke; programirati, uporabljati računalnik; zmogljiv računalnik; pomnilnik računalnika; zagon računalnika; datoteke, podatki na računalniku; delo z računalnikom; povezava z računalnikom / digitalni računalnik pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti; hišni računalnik; namizni računalnik osebni računalnik, ki za delovanje potrebuje zunanje napajanje, zaslon pa je ločen od ohišja; osebni računalnik [PC] z operacijskim sistemom za enega uporabnika; paralelni računalnik računalnik ali mreža računalnikov z velikim številom procesorjev, ki so zmožni delovati skupaj, z namenom, da rešijo računski problem; potovalni računalnik ki kaže čas vožnje, trenutno in povprečno hitrost, porabo goriva in se vgrajuje v avtomobile kot dodatna oprema; prenosni računalnik osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika in zaslon, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; procesni računalnik; tablični računalnik majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom na dotik; izhod, vhod računalnika / elektronski računalnik
SSKJ²
računálnikar -ja m (ȃ)
strokovnjak za računalništvo: šolati računalnikarje; potrebe po računalnikarjih se večajo
SSKJ²
računálniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na računalnike ali računalništvo: računalniška oprema, tehnika / računalniški strokovnjak, tehnik / računalniški center; računalniški čas čas, ki ga porabi računalnik za neposredno obdelavo podatkov; računalniški program; računalniški sistem; računalniška beseda niz znakov, ki jih ima računalnik za eno podatkovno enoto; računalniška igrica nav. mn. igra na osebnem računalniku, pri kateri igralec upravlja s podobami na zaslonu
♦ med. računalniški tomograf [CT] naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniški tomogram [CT] rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; računalniška tomografija [CT] rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika
    računálniško prisl.:
    računalniško obdelati podatke
SSKJ²
računálništvo -a s (ȃ)
veda o računalnikih in njihovi uporabi: hiter razvoj računalništva / diplomirani inženir računalništva; komisija za računalništvo in informatiko
SSKJ²
računálo -a s (á)
1. priprava s kroglicami kot pripomoček za računanje: vsak učenec je imel svoje računalo; računati na računalo, z računalom / šolsko računalo
2. knjiž., nekdaj (elektronski) računalnik: sestaviti program za računalo / elektronsko računalo
♦ mat. logaritemsko računalo ravnilu podobna priprava za računanje, temelječa na logaritmih
SSKJ²
račúnanje -a s (ȗ)
glagolnik od računati: končati računanje; rezultati računanja so pravilni / pisno računanje; računanje na pamet, na prste; računanje na računalniku, z računalnikom / danes imajo v šoli računanje matematiko / po njegovem računanju je bil oče že doma
♦ mat. logaritemsko računanje; okrajšano računanje; računanje s celimi števili, z ulomki
SSKJ²
račúnar -ja m (ȗ)
1. ekspr. matematik: teorija znanega računarja / bil je najboljši računar v razredu
2. slabš. preračunljiv človek: je hladen, pretkan, velik računar; ne mara računarjev; imajo ga za računarja
SSKJ²
račúnarka -e ž (ȗ)
1. ekspr. matematičarka: dobra, hitra računarka
2. slabš. preračunljiva ženska: njene oči so bile oči hladne računarke
SSKJ²
račúnarski -a -o prid. (ȗ)
slabš. preračunljiv: računarski človek / računarsko vedenje
    račúnarsko prisl.:
    njegove besede zvenijo računarsko
SSKJ²
račúnarstvo -a s (ȗ)
slabš. preračunljivost: ni ga marala zaradi njegovega računarstva; računarstvo in pohlep
SSKJ²
račúnati -am nedov. (ȗ)
1. opravljati računske operacije: zna brati in računati; hitro, počasi računati / računati hitrost, površino; računa, koliko denarja mu bo ostalo / računati na pamet, na prste, z računalnikom
♦ mat. računati koren, logaritem; računati na pet decimalk natančno
2. dov. in nedov. napisati, povedati dolžni znesek za kaj: računati naročniku blago, prevoz; računati sto evrov / računati komu visoke obresti / na uro računa petsto evrov
3. ugotavljati, določati: računati mesece po luni / potomstvo se ponekod računa po materini liniji / računal je, kaj mora še narediti mislil, razmišljal
4. na osnovi določenih dejstev, domnev imeti, kar izraža dopolnilo, za uresničljivo, verjetno: letos računajo na večji obisk turistov; računam, da bom čez en teden doma / nihče ni računal na uspeh, z uspehom ni mislil nanj, ga pričakoval
5. misliti na kaj kot na dejstvo in ravnati v skladu s tem: računal je na denar od prodaje, pa se je uštel; računaj, da nas bo pri kosilu najmanj pet / s tem dejstvom je treba računati to dejstvo je treba upoštevati
    račúnati se star.
    šteti se, imeti se: računata se med njegove znance
    računajóč -a -e:
    jamstvo velja, računajoč od dneva prodaje; spremenil se je v hladno računajočega moža
    račúnan -a -o:
    promet, računan v evrih; približno, ekspr. okroglo računano stane izdelek tristo evrov
SSKJ²
račúnček -čka m (ȗ)
ekspr. manjšalnica od račun: za domačo nalogo imam samo tri računčke / ta računček boš že plačal
SSKJ²
račúnica -e ž (ȗ)
1. nekdaj učbenik za učenje matematike v nižjih razredih osnovne šole: kupiti računico / računica za prvi razred; naloge iz računice
2. publ. račun1, izračun: že preprosta računica pove, kakšne bodo koristi; njegova računica je nepravilna / ekonomska računica
● publ. to, kar dela, je sama računica preračunljivost, koristoljubje
SSKJ²
račúniti -im nedov. (ū ȗ)
zastar. računati: pisati in računiti / računiti na dobro letino
SSKJ²
računovódja -e tudi -a m (ọ̑)
kdor se poklicno ukvarja z računovodstvom: biti računovodja v velikem podjetju
♦ ekon. finančni, stroškovni računovodja
SSKJ²
računovódkinja -e ž (ọ̑)
ženska, ki se poklicno ukvarja z računovodstvom: računovodkinja je obrazložila zaključni račun
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
računovódski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na računovodje ali računovodstvo: računovodsko delo / nadzorovanje računovodske službe
SSKJ²
računovódstven -a -o prid. (ọ̑)
računovodski: računovodstveni predpis / računovodstvena služba
SSKJ²
računovódstvo -a s (ọ̑)
dejavnost, ki se ukvarja z vrednostnim izražanjem poslovnih dogodkov in njihovo analizo: imajo dobro organizirano računovodstvo / pravilnik o računovodstvu
♦ ekon. finančno, stroškovno računovodstvo
// oddelek v delovni organizaciji, ki opravlja to dejavnost: več let je delal v računovodstvu
SSKJ²
račúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na račun ali računanje: reševanje računskih problemov / odkriti računsko napako / računski center center, ki z računalniško tehniko opravlja računska dela; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; računski znak; računski zvezek zvezek za matematiko, navadno karirast; napisati domačo računsko nalogo; računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje
♦ fin. računsko leto proračunsko leto, ki se more podaljšati za nekaj mesecev, da se upoštevajo še dohodki in izdatki teh mesecev; mat. računska operacija postopek, po katerem dobimo iz enega ali več danih števil novo število; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje
    račúnsko prisl.:
    naloge je treba rešiti še računsko
SSKJ²
račúnstvo -a s (ȗ)
nauk o računanju s števili: osnovni pojmi računstva; računstvo in geometrija / pri računstvu se učijo o deljenju in množenju; učbenik računstva / obvladati računstvo računanje
SSKJ²
rád1 -a m (ȃ)
fiz., do 1980 enota za merjenje absorbirane doze ionizirajočega sevanja: meriti sevanje v radih
SSKJ²
ràd2 ráda -o stil. -ó -í prid., m., ž., s. rájši in ráje stil. ráj, stil. rájši -a -e (ȁ á) v prislovni rabi
1. izraža pripravljenost koga opravljati kako dejanje z veseljem, zadovoljstvom: on rad dela; otroci se radi igrajo; vsakomur rad pomaga; zelo rada pleše; ekspr.: fant se res rad uči; iz srca rad ti verjamem; elipt.: ali greš z menoj? Rad; uboga, pa ne rad
2. navadno v zvezi z bi izraža voljo, željo osebka, kot jo določa sobesedilo: rad bi nastopil pred javnostjo; rad bi bil zdrav; zelo rada bi se poročila; rada, prerada bi ga spoznala; elipt.: domov bi rad; saj imaš vse, le kaj bi še rad / z odvisnim stavkom: imam rad, da prideš; nima rad, če ga obiskuješ; ne vidi rada, da kadiš
3. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer; rada se imata / rad ima oba, mater in očeta; otroci imajo babico zelo radi / te rastline imajo rade sončno lego
// imeti nagnjenje, veselje do česa: rad ima glasbo, knjige / rad ima dobro hrano; ekspr. na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje
4. izraža
a) nagnjenost k določenemu ravnanju, dogajanju: fant rad laže; ne dajaj mu denarja, preveč rad zapravlja / ta konj se rad plaši / v brezosebni rabi: na ladji mu je rado slabo; v topol rado trešči; zelo rado jo zebe; kaj takega se rado zgodi
b) pogostnost dejanja: prve češnje so rade črvive; suha koža rada razpoka
5. izraža, da se dejanje opravlja z lahkoto, brez težav: mandarine se rade lupijo / suha drva rada gorijo
6. ekspr., v členkovni zvezi rad ali nerad izraža nujnost česa: to moraš narediti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo
● rade volje narediti z veseljem, prostovoljno; pog. rada se gledata, vidita zaljubljena sta drug v drugega; ekspr. pojdi že, bog te nima rad izraža nejevoljo, nestrpnost; ekspr. polente pa res ne bom jedel. Še rad jo boš prišel boš v tak položaj, da jo boš moral jesti; ekspr. preveč rad se ima pretirano skrbi zase; prim. rajši
SSKJ²
ràd3 ráda -o prid. (ȁ á)
nar. vzhodno, v zvezi z biti srečen, vesel: bodi rad, da imaš še starše; rada sem, da si prišel
SSKJ²
rádar -ja m (ā)
naprava za določanje razdalje, smeri kakega predmeta s pomočjo oddajanja in sprejemanja odbitih radijskih valov: namestiti radar na ladjo, opazovalnico; iskati, odkriti z radarjem; antena radarja; občutljiv kot radar / daljinski, iskalni, kontrolni radar
♦ meteor. vremenski radar s katerim je mogoče zaznati padavine v širši okolici; teh. laserski radar
SSKJ²
radaríst -a m (ȋ)
teh. kdor je usposobljen za delo z radarjem: radarist na letališču
SSKJ²
rádarski -a -o prid.(ā)
nanašajoč se na radar: radarski zaslon; snop radarskih žarkov; radarska antena / radarske meritve; radarsko nadzorstvo nad določenim ozemljem / radarska opazovalnica, postaja / radarske naprave
    rádarsko prisl.:
    radarsko vodeni izstrelki
SSKJ²
rádenski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Radence: radenski vrelci / radenska slatina; sam.:, pog. dva deci radenske dva decilitra gazirane vode znamke Radenska
SSKJ²
rádgonski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na (Gornjo) Radgono: radgonski prebivalci
♦ agr. radgonski biser peneče se belo vino iz okolice (Gornje) Radgone; radgonska ranina
SSKJ²
rádi in radi predl. (ȃ)
zastar., z rodilnikom zaradi: radi bolezni ni mogel priti / reda radi se je opravičil zaradi reda
● radi upokojitve je imel nekaj pomislekov glede upokojitve
SSKJ²
radiácija -e ž (á)
knjiž. sevanje: telo se z radiacijo ohlaja / sončna, toplotna radiacija / radiacija uničuje vse živo radioaktivno sevanje
SSKJ²
radiacíjski tudi radiácijski -a -o prid. (ȋ; á)
knjiž. sevalen: radiacijski vir / radiacijska zaščita
♦ kem. radiacijska kemija kemija, ki proučuje kemične učinke radioaktivnega sevanja; meteor. radiacijska megla megla, ki nastane ob ohladitvi zemljine površine in prizemnih zračnih plasti zaradi oddajanja toplote
SSKJ²
radiálen -lna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. podoben obliki žarkov, izhajajočih iz središča na vse strani; žarkast: radialna oblika česa / radialna mreža ulic in cest; radialna razporeditev krakov morske zvezde
2. les. ki gre iz središča ali skozi središče v smeri polmera: radialne razpoke v lesu / radialni prerez
3. teh. pravokoten na os: radialna smer / radialna obremenitev, sila / radialni ležaj ležaj za prestrezanje sil, ki delujejo pravokotno na gred
♦ avt. radialna guma guma z vgrajenim, mreži podobnim žičnatim pasom na tekalni ploskvi in mehko bočno stranjo, pasasta guma; biol. radialna simetrija simetrija, glede na umišljene črte, izhajajoče iz glavne osi živalskega telesa ali stebla, cveta rastline, zvezdasta somernost
    radiálno prisl.:
    razvrstiti radialno
SSKJ²
radiálka -e ž (ȃ)
avt. žarg. radialna guma: menjati radialko; tovarna radialk
SSKJ²
radián -a m (ȃ)
mat. enota za merjenje kotov, določena s središčnim kotom kroga, katerega lok je enak polmeru: izmeriti kot v radianih
SSKJ²
radiáren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. radialen, žarkast: radiarna oblika / radiarna razvrstitev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
radiátor -ja m (ȃ)
grelna naprava iz votlih, med seboj povezanih reber: radiator je mrzel, vroč; namestiti radiatorje po hiši / odpreti, zapreti radiator / električni, plinski radiator; radiator na paro
SSKJ²
radicírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. mat. koreniti: radicirati kvadratno enačbo
2. pravn., nekdaj vezati kaj na lastništvo določene nepremičnine: radicirati obrt / radicirati pravice
    radicíran -a -o:
    radicirana obrt
SSKJ²
radìč -íča m (ȉ í)
solata z navadno dlakavimi listi: rezati, sejati radič / jesti radič v solati / glavnati radič; rdeči, zeleni radič
♦ vrtn. rdeči goriški radič s krhkimi rdečimi listi v glavicah
SSKJ²
radíčev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na radič: radičevo seme / radičeva solata
SSKJ²
rádičevec -vca m (ȃ)
zgod. član hrvaške kmečke stranke, imenovan po politiku Stjepanu Radiću: radičevci in frankovci
SSKJ²
radiestezíja -e ž (ȋ)
občutenje, ugotavljanje s fizikalnimi napravami nezaznavnih energijskih valovanj na osnovi domnevnih posebnih sposobnosti: z radiestezijo ugotavljati bolezen; radiestezija z bajanico, nihalom
SSKJ²
radiestezíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na radiesteziste ali radiestezijo: radiestezijski pregled; radiestezijske meritve; radiestezijsko delo / radiestezijsko nihalo
SSKJ²
radiestezíst -a m (ȋ)
kdor se ukvarja z radiestezijo: radiestezist je odkril mesto, ki je ugodno za počutje
SSKJ²
rádij1 -a m (ā)
1. geom. razdalja med točko na krožnici ali na površju krogle in njenim središčem; polmer: izračunati radij kroga, krogle / radij vektor točke razdalja točke od pola ali od izhodišča koordinatnega sistema
2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva / akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta
SSKJ²
rádij2 -a m (ā)
kem. redka radioaktivna kovina bele barve, ki se v temi sveti, element Ra: zdravljenje z radijem; radij in polonij
SSKJ²
rádijec -jca m (ā)
radijski delavec: radijci in televizijci
SSKJ²
rádijev -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na radij2: radijevi žarki; radijevo sevanje / radijeva emanacija radon
SSKJ²
rádijka -e ž (á)
radijska delavka: radijka si je prizadevala za lep jezik; postala je radijka; izkušena radijka in televizijka
SSKJ²
rádijski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na radio:
a) radijska navigacija; radijsko usmerjanje izstrelka / razvoj radijske tehnike
b) imeti radijsko zvezo z ladjo, letalom / motnje pri radijskem sprejemu / radijski aparat; radijski oddajnik, sprejemnik; radijska postaja / radijski naročniki
c) radijski prenos tekme / radijske novice, oddaje / radijska igra / radijski poslušalci
č) radijski napovedovalec, novinar / radijski orkester; radijski studio
♦ astron. radijski teleskop elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja; radijska astronomija astronomija, ki raziskuje radijsko sevanje nebesnih teles; fiz. radijski valovi elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 mm do 10 km; radijsko sevanje; teh. radijski lokator radar
SSKJ²
radikál -a m (ȃ)
1. radikalec: radikali in oportunisti / radikali niso hoteli sodelovati v vladi
♦ zgod. (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja
2. mat. količina, ki jo določujeta korenska osnova in korenski eksponent; koren1: izračunati radikal
3. kem. atomska skupina, ki nastopa navadno v organskih spojinah in je sama zelo redko obstojna: razpad molekule v radikale / prosti radikali ki niso vezani v molekulo
SSKJ²
radikálec -lca m (ȃ)
človek radikalnih nazorov, dejanj: postati radikalec; radikalci in nazadnjaki
// pripadnik radikalne skupine, stranke: radikalci so izstopili iz vlade
♦ zgod. (narodni) radikalec (narodni) radikal
SSKJ²
radikálen -lna -o prid., radikálnejši (ȃ)
1. ki zadeva bistvo, temelj česa in se uresničuje odločno, brez popuščanja; korenit, temeljit: radikalne spremembe / radikalni ukrepi; radikalne metode
♦ med. radikalna operacija operacija, pri kateri se popolnoma izreže bolno tkivo
// ki zagovarja, zahteva tako uresničevane spremembe bistva, temelja česa: postati radikalen; je najradikalnejši med politiki / radikalna stranka / radikalen nazor
2. ekspr. (zelo) velik, pomemben: med njima je radikalna razlika; to je radikalna zmota
    radikálno prisl.:
    radikalno rešiti problem; radikalno usmerjen politik
SSKJ²
radikalizácija -e ž (á)
glagolnik od radikalizirati: radikalizacija stranke; proces radikalizacije v političnem in gospodarskem življenju države / nadaljnja radikalizacija problema ne bi bila koristna
SSKJ²
radikalízem -zma m (ī)
1. miselnost, ravnanje, ki si prizadeva za radikalne spremembe: zagovarjati radikalizem; širjenje radikalizma / odklanja radikalizme
2. lastnost, značilnost radikalnega: radikalizem nazora / radikalizem kritike
SSKJ²
radikalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, da postane kaj (bolj) radikalno: radikalizirati svoj nazor; politične zahteve gibanja so se radikalizirale / pomanjkanje ali zatiranje radikalizira množice
    radikalizíran -a -o:
    radikalizirana misel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
radikálnež -a m (ȃ)
ekspr. radikalen človek: imajo ga za radikalneža
SSKJ²
radikálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost radikalnega: radikalnost spremembe / radikalnost političnih strank / biti znan po svoji radikalnosti po radikalnem mišljenju, ravnanju
SSKJ²
radikálstvo -a s (ȃ)
zastar. radikalizem: radikalstvo se je hitro širilo / njegovo radikalstvo je znano med ljudmi
SSKJ²
radikánd -a m (ā)
mat. število, iz katerega se računa koren, korenska osnova:
SSKJ²
rádio -a m (ā)
1. naprava za oddajanje in sprejemanje električnih impulzov, signalov po radijskih valovih: opremiti balon, raketo z radiem / usmerjati izstrelek po radiu, z radiem
2. radijski oddajnik, radijska postaja: biti po radiu povezan s pilotom / v mestu deluje ilegalni radio / radio predvaja zabavno glasbo; poiskati radio Maribor valovno dolžino radijskega oddajnika
3. radijski sprejemnik: izključiti, pog. ugasniti, zapreti radio / v sobi igra radio / naročnina za radio / prenosni, tranzistorski radio
♦ elektr. radio na baterije
4. ed. sredstvo za javnosti namenjeno oddajanje zvočnih sporočil po radijskih valovih: radio, televizija in tisk so poročali o dogodku / prirediti igro za radio; nastopati na radiu, v radiu; govoriti po radiu
// dejavnost, vezana na tako sredstvo: ministrstvo je zagotovilo denar za radio
5. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: v mestu deluje radio in več gledališč; direktor, novinarji radia / delati na radiu / radio Ljubljana / trg pred radiem poslopjem te ustanove
SSKJ²
radio...1 ali rádio... prvi del zloženk (ā)
nanašajoč se na radijske valove ali njihovo uporabo
a) s tujko v drugem delu: radioamater, radioaparat, radiomehanik, radiotaksi, radioteleskop
b) z domačo besedo v drugem delu: radiooddajnik in radio oddajnik; radiozveza in radio zveza
SSKJ²
radio...2 ali rádio... prvi del zloženk (ā)
nanašajoč se na žarke, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktiven, radiobiologija, radioizotop
SSKJ²
rádioaktíven -vna -o prid. (ā-ȋ)
nanašajoč se na oddajanje žarkov, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktivne snovi / radioaktivno razpadanje / radioaktivne padavine; po eksploziji atomske bombe je ozračje radioaktivno / radioaktivna analiza ugotavljanje starosti zelo starih organskih snovi z radioaktivnim izotopom ogljika
♦ fiz. radioaktivni izotopi; radioaktivno sevanje; kem. radioaktivni elementi; teh. radioaktivni odpadki radioaktivni izotopi, ki se izločijo iz izrabljenega jedrskega goriva; voj. radioaktivna kontaminacija okuženje z radioaktivnimi snovmi
    rádioaktívno prisl.:
    radioaktivno okužen
SSKJ²
rádioaktívnost -i ž (ā-ȋ)
lastnost, značilnost radioaktivnega: naravna, umetno povzročena radioaktivnost; radioaktivnost snovi / meriti radioaktivnost
♦ kem. radioaktivnost elementov
SSKJ²
rádioamatêr -ja m (ā-ȇ)
kdor se nepoklicno ukvarja z oddajanjem in sprejemanjem sporočil po radijskih valovih: tekmovanje radioamaterjev
SSKJ²
rádioamatêrski -a -o prid. (ā-ȇ)
nanašajoč se na radioamaterje ali radioamaterstvo: radioamaterski tečaj; radioamatersko tekmovanje / radioamaterske postaje
SSKJ²
rádioamatêrstvo -a s (ā-ȇ)
dejavnost radioamaterjev: veseli ga radioamaterstvo
SSKJ²
rádioaparát -a m (ā-ȃ)
radijski aparat: popraviti radioaparat; tovarna radioaparatov / tranzistorski radioaparat
SSKJ²
rádioastronomíja -e ž (ā-ȋ)
astron. radijska astronomija: razvoj radioastronomije
SSKJ²
rádioastronómski -a -o prid. (ā-ọ̑)
nanašajoč se na radioastronomijo: radioastronomsko opazovanje / radioastronomski observatorij
SSKJ²
rádiobiologíja -e ž (ā-ȋ)
biol., kem. veda, ki se ukvarja s proučevanjem delovanja ionizirajočih žarkov na žive organizme: razvoj radiobiologije
SSKJ²
rádiobudílka -e ž (ā-ȋ)
naprava z uro in radiem ter vgrajenim časovnikom, ki omogoča časovno nastavitev za začetek igranja radia: radiobudilka ga je zbudila točno ob sedmih / digitalna radiobudilka
SSKJ²
rádiodifúzen -zna -o prid. (ā-ȗ)
nanašajoč se na radiodifuzijo: radiodifuzni oddajnik; zakon o radiodifuznih postajah / radiodifuzni program; radiodifuzna oddaja
SSKJ²
rádiodifuzíja -e ž (ā-ȋ) rad.
1. dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih sporočil po radijskih valovih: napredek na področju radiodifuzije in televizije
2. omrežje radijskih oddajnih postaj za tako dejavnost: prireditev bo prenašala radiodifuzija; slovenska radiodifuzija
SSKJ²
rádiofármak -a m (ā-ȃ) farm.
izdelek, ki vsebuje enega ali več radioaktivnih izotopov in je namenjen za diagnostiko ali zdravljenje: injekcija radiofarmaka; priprava radiofarmaka; vnos radiofarmakov v tumorje; preiskave z radiofarmaki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
radiofoníja -e ž (ȋ)
teh. prenašanje zvokov, spremenjenih v električne impulze, signale, z radijskimi valovi: izumiti radiofonijo; razvoj radiofonije
// dejavnost, ki se ukvarja s takim prenašanjem: področja radiofonije; tednik za radiofonijo
SSKJ²
radiofónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na radiofonijo: radiofonska zveza z ladjo / radiofonski oddajnik / radiofonska oblika drame
SSKJ²
rádiogoniométer -tra m (ā-ẹ̄)
teh. naprava za določanje položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: določati položaj ladje z radiogoniometrom / radiogoniometer je odkril skrivno radijsko postajo
SSKJ²
radiografíja -e ž (ȋ)
med. rentgensko slikanje: radiografija pljuč
♦ teh. z radiografijo odkrivati napake pri varjenju stikov
SSKJ²
radiográm -a m (ȃ)
ptt radiotelegram: poslati, prejeti radiogram; kablogram in radiogram
SSKJ²
rádioindustríja -e ž (ā-ȋ)
industrija, ki izdeluje radijske naprave in sestavne dele zanje: proizvodi radioindustrije
SSKJ²
rádioizotóp -a m (ā-ọ̑)
fiz. radioaktivni izotop: pridobivanje radioizotopov
SSKJ²
rádiokasétnik -a m (ā-ẹ̑)
radiokasetofon: poslušati glasbo z radiokasetnika
SSKJ²
rádiokasetofón -a m (ā-ọ̑)
radijski sprejemnik s pripravo za zapisovanje in predvajanje zvoka z (magnetofonskimi) kasetami: vključiti radiokasetofon; prenosni radiokasetofon
SSKJ²
rádiokirurgíja -e ž (ā-ȋ) med.
neinvazivna metoda zelo natančnega obsevanja možganskih tumorjev iz več smeri hkrati: aparat za radiokirurgijo; terapija z radiokirurgijo / robotska radiokirurgija
SSKJ²
rádiokómpas tudi rádiokompás -a m (ā-ọ̑; ā-ȃ)
teh. navigacijska naprava z iglo za določanje smeri premikanja, položaja česa z ugotavljanjem kotov sprejetih radijskih signalov: na ladji so namestili nov radiokompas
SSKJ²
radiolárij -a m (á)
nav. mn., zool. morske praživali z različno oblikovanim kremenastim ogrodjem; mreževec: radiolariji in foraminifere
SSKJ²
radiológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za radiologijo: kongres evropskih radiologov
SSKJ²
radiologíja -e ž (ȋ)
veda o uporabi ionizirajočega sevanja zlasti v medicini: hiter razvoj radiologije / inštitut za medicinsko radiologijo
SSKJ²
rádiolokácija -e ž (ā-á)
teh. določanje kraja, lege česa s pomočjo radijskih valov: radiolokacija z radarjem, radiogoniometrom
SSKJ²
radiolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na radiologijo: radiološke preiskave; radiološko zdravljenje / radiološki inštitut, laboratorij / radiološki detektor aparat za odkrivanje radioaktivnega sevanja; radiološka zaščita zaščita pred radioaktivnim okuženjem
SSKJ²
rádiomateriál -a m (ā-ȃ)
material za izdelovanje radijskih aparatov, naprav: pri svojem delu porabi veliko radiomateriala
SSKJ²
rádiomehánik -a m (ā-á)
mehanik za izdelovanje in popravljanje radijskih aparatov: izučiti se za radiomehanika
SSKJ²
radiométer -tra m (ẹ̄)
1. naprava za merjenje intenzivnosti radioaktivnega sevanja: z radiometrom so ugotavljali okuženost ozračja
2. fiz. naprava za merjenje tlaka v valovanju: z radiometrom ugotoviti tlak zvoka / svetlobni, zvočni radiometer
SSKJ²
radiométričen -čna -o prid. (ẹ́)
teh. nanašajoč se na merjenje radioaktivnosti: radiometrične preiskave
♦ mont. radiometrična separacija ločevanje radioaktivnih rudnin od jalovine po stopnji radioaktivnosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
radiometríja1 -e ž (ȋ)
raziskovanje, merjenje vpliva radijskih medijev na določene ciljne skupine: kodeks za izvajanje radiometrije; poslušanost programa po podatkih telemetrije
SSKJ²
radiometríja2 -e ž (ȋ)
veda, ki se ukvarja z merjenjem celotnega spektra elektromagnetnega sevanja, pomembna tudi za medicinsko diagnostiko: inštitut za radiometrijo; specialist za radiometrijo / medicinska radiometrija; mikrovalovna radiometrija
// med. preiskovalna metoda, ki meri telesu lastno sevanje toplote v območju mikrovalovnega spektra in omogoča zaznavanje že manjših sumljivih sprememb: radiometrija v ambulanti; preiskava dojk z radiometrijo
SSKJ²
rádionavigácija -e ž (ā-á)
navigacija s pomočjo radijskih valov: antene, naprave za radionavigacijo
SSKJ²
rádionavigátor -ja m (ā-ȃ)
strokovnjak za radionavigacijo: letalski radionavigator
SSKJ²
rádiooddájen -jna -o prid. (ā-ȃ)
nanašajoč se na radijsko oddajanje: radiooddajna naprava / radiooddajna postaja
SSKJ²
rádiooddájnik in rádio oddájnik -a m (ā-ȃ)
radijski oddajnik: sporočiti novico po radiooddajniku
SSKJ²
rádiooperatêr -ja m (ā-ȇ)
radijski operater: ekipa radiooperaterjev
SSKJ²
rádiopostája in rádio postája -e ž (ā-ȃ)
radijska postaja: obveščevalci so imeli radiopostajo; ladijska radiopostaja
SSKJ²
rádiorelêjen -jna -o prid. (ā-ȇ)
ptt, rad. ki ojači in prenese sprejeti radijski signal dalje: radiorelejni oddajnik / radiorelejne postaje
SSKJ²
rádiosignál -a m (ā-ȃ)
radijski signal: sprejemati radiosignale iz vesolja
SSKJ²
rádiosónda -e ž (ā-ọ̑)
meteor. sonda, ki po radijskem oddajniku pošilja podatke o temperaturi, pritisku, vlagi v višjih zračnih plasteh: spustiti radiosondo
SSKJ²
rádiosprejémnik in rádio sprejémnik -a m (ā-ẹ̑)
radijski sprejemnik: radiosprejemnik se je pokvaril / poslušali so radiosprejemnik
SSKJ²
radiostezija gl. radiestezija
SSKJ²
rádiotéhnik -a m (ā-ẹ́)
strokovnjak za radiotehniko s srednjo izobrazbo: po poklicu biti radiotehnik
SSKJ²
rádiotéhnika -e ž (ā-ẹ́)
1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike
2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko
SSKJ²
rádiotelefón -a m (ā-ọ̑)
ptt telefon, pri katerem posredujejo sporočila radijski valovi, brezžični telefon: radiotelefon na ladji se je pokvaril; vključiti radiotelefon
SSKJ²
rádiotelefoníja -e ž (ā-ȋ)
ptt telefonija z radijskimi valovi, brezžična telefonija: ukvarjati se z radiotelefonijo / razvoj radiotelefonije
SSKJ²
rádiotelefónski -a -o prid. (ā-ọ̑)
nanašajoč se na radiotelefon: radiotelefonska zveza s kopnim / radiotelefonska postaja
SSKJ²
rádiotelegráf -a m (ā-ȃ)
ptt električna naprava za prenašanje dogovorjenih znakov na daljavo z radijskimi valovi, brezžični brzojav: namestiti radiotelegraf
SSKJ²
rádiotelegrafíja -e ž (ā-ȋ)
ptt telegrafija z radijskimi valovi, brezžična telegrafija: ukvarjati se z radiotelegrafijo; strokovnjak za radiotelegrafijo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rádiotelegrafíst -a m (ā-ȋ)
kdor se (poklicno) ukvarja s sprejemanjem in oddajanjem sporočil po radiotelegrafu: radiotelegrafist je oddal sporočilo; izučiti se za radiotelegrafista
SSKJ²
rádiotelegrafístka -e ž (ā-ȋ)
ženska, ki se (poklicno) ukvarja s sprejemanjem in oddajanjem sporočil po radiotelegrafu: radiotelegrafistka pri štabu
SSKJ²
rádiotelegrám -a m (ā-ȃ)
ptt telegram, poslan po radijskih valovih, brezžična brzojavka: poslati radiotelegram na ladjo
SSKJ²
rádioteleskóp tudi rádioteleskòp -ópa m (ā-ọ̑; ā-ȍ ā-ọ́)
astron. elektronska naprava z anteno za sprejemanje radijskega sevanja iz vesolja: namestiti, usmeriti radioteleskop; proučevanje Sonca z radioteleskopom
SSKJ²
rádiotelevizíja in rádiotelevízija -e ž (ā-ȋ; ā-í)
dejavnost, ki se ukvarja z javnosti namenjenim oddajanjem zvočnih in slikovnih sporočil po radijskih valovih: novi dosežki radiotelevizije; razvoj radiotelevizije
// ustanova za tako dejavnost: direktor radiotelevizije / prireditev je prenašala jugoslovanska radiotelevizija jugoslovanske radijske in televizijske postaje / Radiotelevizija [RTV] Slovenija
SSKJ²
rádiotelevizíjski in rádiotelevízijski -a -o prid. (ā-ȋ; ā-í)
nanašajoč se na radiotelevizijo: radiotelevizijski oddajnik; radiotelevizijska postaja; radiotelevizijsko omrežje / radiotelevizijski delavci
SSKJ²
rádioterapíja -e ž (ā-ȋ)
med. zdravljenje z radijevimi ali rentgenskimi žarki: kemoterapija in radioterapija
SSKJ²
rádioúra -e ž (ā-ȗ)
naprava z uro in radiem ter vgrajenim časovnikom, ki omogoča časovno nastavitev za začetek igranja radia: nakup radioure; budilka in radioura
SSKJ²
rádiozvéza in rádio zvéza -e ž (ā-ẹ̑)
radijska zveza: skrbeti za radiozvezo
SSKJ²
radíranje -a s (ȋ)
glagolnik od radirati: od radiranja preluknjan papir
SSKJ²
radíranka -e ž (ȋ)
knjiž. grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo; jedkanica: tehnični problemi radiranke
// odtis v tej tehniki: na stenah je viselo nekaj radirank
SSKJ²
radírati -am nedov. (ȋ)
1. navadno z radirko brisati, odstranjevati napisano, narisano: piše domačo nalogo in kar naprej radira; na lahko radirati / packo je radiral kar z nožičkom
2. dov. in nedov. zradirati: radirati pomožne črte; pren., ekspr. ta narod so hoteli radirati z zemljevida
SSKJ²
radírka -e ž (ȋ)
manjši izdelek, navadno iz gume, za brisanje, odstranjevanje napisanega, narisanega: uporabljati radirko / mehka, trda radirka; radirka za črnilo
SSKJ²
radíst -a m (ȋ)
voj. žarg. radiotelegrafist: radist je sprejel šifrirano sporočilo
SSKJ²
rado... prvi del zloženk
nanašajoč se na rad: radodaren, radovednež, radovoljen
SSKJ²
radobeséden -dna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. zgovoren: biti radobeseden; radobesedna ženica
SSKJ²
radodájka -e ž (ȃ) ekspr.
ženska, ki z lahkoto, rada privoli v spolni odnos: ves denar je zapravil za cenene radodajke; obnaša se kot radodajka
SSKJ²
radodáren -rna -o prid., radodárnejši (á ā)
ki rad daruje, da: radodaren človek; dobra in radodarna gostiteljica; bil je radodarnejši kot navadno / ekspr. ima radodarne roke / ekspr.: z obljubami, pohvalami so zelo radodarni radi obljubljajo, hvalijo; radodarna zemlja rodovitna
● ekspr. narava je bila pri tej ženski radodarna ta ženska je lepa, pametna
    radodárno prisl.:
    radodarno je razdajal, kar je imel
    ●     ekspr. radodarno namazan kruh na debelo
SSKJ²
radodárnež -a m (ȃ)
ekspr. radodaren človek: ne poznam večjega radodarneža od njega
SSKJ²
radodárnost -i ž (á)
lastnost radodarnega človeka: znan je po svoji radodarnosti / ekspr. z radodarnostjo je delil nauke in nasvete
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
radogléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. ki rad gleda, opazuje: njegove radogledne oči niso bile prikrajšane za lepoto starodavnega mesta
// radoveden: skrival se je pred pogledi radoglednih žensk
SSKJ²
rádon in radón -a m (ȃ; ọ̑)
kem. redek radioaktivni žlahtni plin, ki nastane pri razpadanju urana, element Rn: uporaba radona v medicini; ksenon in radon
SSKJ²
rádost stil. radóst -i ž (á; ọ̑)
knjiž. veselje, sreča:
a) ob uspehu ga je prevzela radost; radost ustvarjanja; solze radosti / iz oči mu sije radost / to mu je v radost / radost in veselje
b) otrok je njena največja radost / življenjske radosti
● pog. pasja radost navadna salama
SSKJ²
rádosten stil. radósten -tna -o prid. (á; ọ̑)
knjiž. vesel, srečen: radosten človek; biti, postati radosten / radosten glas, pogled / obšle so ga radostne misli
    rádostno stil. radóstno prisl.:
    radostno govoriti
SSKJ²
radostíti -ím nedov., radoščèn (ī í)
knjiž. veseliti, osrečevati: vse to človeka radosti; novi sneg radosti otroke / radosti me, da se je vse dobro končalo
    radostíti se 
    veseliti se: radostiti se počitnic
SSKJ²
rádostnica tudi radóstnica -e ž (á; ọ̑)
knjiž., v zvezi solza radostnica solza veselja, sreče: po licu so ji stekle solze radostnice
SSKJ²
radosúmen -mna -o prid. (ú ȗ)
knjiž. ki rad, hitro sumi: radosumen človek; ne bodi do vseh radosumen, pač pa previden
SSKJ²
radovánje -a s (ȃ)
glagolnik od radovati: radovanje je bilo kratko; otroško radovanje
SSKJ²
radováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. veseliti, osrečevati: prijazne besede ga radujejo; pridni otroci radujejo starše
    radováti se 
    veseliti se: radovati se nagrade, obiska
    radujóč -a -e:
    radujoča se srečanja, je veselo prepevala; lepa, radujoča knjiga
SSKJ²
radovéden -dna -o prid., radovédnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki bi rad vedel, izvedel stvari, ki mu jih ni nujno potrebno vedeti: radoveden otrok; ne bodi tako radoveden / ekspr. skrivati se radovednim očem, pogledom
● ekspr. radovedni spol ženske
// v povedni rabi ki bi rad vedel, kar izraža dopolnilo: radoveden sem, kako se bo to končalo / zastar.: radovedni so vsake malenkosti zanima jih vsaka malenkost; ni bila radovedna na druge ženske niso je zanimale; ni bila ljubosumna nanje
    radovédno prisl.:
    radovedno gledati, vprašati; sam.: vedno več radovednih se je zbiralo ob ponesrečencu
SSKJ²
radovéditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž., ekspr. radovedno spraševati: soseda je radovedila, zakaj nas ni nikoli doma / vaščani so radovedili skozi okna, ko so peljali ujetnike radovedno gledali
SSKJ²
radovédje -a s (ẹ̑)
knjiž. radovednost: obšlo ga je radovedje
SSKJ²
radovédnež -a m (ẹ̑)
ekspr. radoveden človek: radovedneži so se zbirali okoli novega avtomobila; policisti so odganjali radovedneže / mali radovednež radoveden otrok
SSKJ²
radovédnica -e ž (ẹ̑)
ekspr. radovedna ženska: radovednice so se zbrale okrog predavatelja / rad se je pogovarjal z malo radovednico
SSKJ²
radovédnik -a m (ẹ̑)
knjiž. radoveden človek: radovedniki so gledali, kako se peče vol na ražnju
SSKJ²
radovédnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost radovednega človeka: njena radovednost je zelo znana; zaradi njegove radovednosti ga nihče ne mara / ekspr. sama radovednost te je
// želja vedeti, izvedeti stvari, ki jih ni nujno potrebno vedeti: obšla, premagala ga je radovednost; vzbujati radovednost; to je naredil iz radovednosti / oči se mu svetijo od radovednosti / slabš. babja radovednost; raziskovalna radovednost
● ekspr. pasti radovednost zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj
SSKJ²
radovéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. lahkoveren: s svojimi obljubami je goljufal radoverne ljudi
SSKJ²
radovóljec -jca m (ọ̑)
star. prostovoljec: radovoljci so šli prvi v napad; polk radovoljcev / radovoljci so šli v gozd pripravljat drva
SSKJ²
radovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄)
star. prostovoljen: radovoljna odločitev / iz radovoljne samote se je le malokdaj odpravil med ljudi
● zastar. dati z radovoljnim srcem rad, z veseljem
    radovóljno prisl.:
    radovoljno je odšel z njim
SSKJ²
radoznàl -ála -o [radoznau̯] prid. (ȁ ā)
knjiž. radoveden: radoznal otrok / radoznali pogledi
    radoználo prisl.:
    radoznalo se ozirati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
radoználost -i ž (á)
knjiž. radovednost: premagala jo je radoznalost / radoznalost žensk / z radoznalostjo se poglabljati v knjige z željo po znanju
SSKJ²
radožív -a -o prid. (ȋ í)
knjiž. ki rad živi, uživa: radoživi mladi mož je vedno bolj zanemarjal svojo ženo / radoživa renesansa / radoživ nasmeh / radoživ plevel
    radožívo prisl.:
    radoživo pogledovati za dekleti
SSKJ²
radožívec -vca m (ȋ)
knjiž. radoživ človek: njegov prijatelj je pravi radoživec
SSKJ²
radožívka -e ž (ȋ)
knjiž. radoživa ženska: bila je radoživka in velika radovednica
SSKJ²
radožívost -i ž (í)
knjiž. lastnost radoživega človeka: znan je po svoji radoživosti / to je naredil iz same radoživosti; čutna radoživost / ekspr. življenje je vzplamtelo z novo radoživostjo
SSKJ²
rádža -e in -a m (ȃ)
v Indiji knez, vladar, za stopnjo nižji od maharadže: oblast radže; maharadže in radže
SSKJ²
raeljánec -nca m (ȃ)
pripadnik raeljanstva: sekta raeljancev; vodja raeljancev; srečanje raeljancev
SSKJ²
raeljánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na raeljance ali raeljanstvo: raeljanska sekta; raeljansko društvo, gibanje / raeljanski biotehnolog
SSKJ²
raeljánstvo -a s (ȃ)
ateistični nazor, gibanje, ki zagovarja, da so življenje na Zemlji ustvarila civilizacijsko visoko razvita bitja z drugega planeta: filozofija, načela raeljanstva; simbol raeljanstva
SSKJ²
rafál -a m (ȃ)
skupina hitro si sledečih strelov iz avtomatskega orožja: po dolini odmevajo rafali; dolg, kratek rafal; mitralješki rafal; posamezni streli in rafali / streljati v rafalih / ekspr. podrl, posekal ga je rafal; rafal ga je zadel v glavo; izstreliti, pog., ekspr. izpustiti rafal na sovražnika; pren. izpustiti rafal besed, kletvic; ni se zmedel pod rafalom vprašanj
♦ meteor. burja piha v rafalih v močnih, nenadnih sunkih
SSKJ²
rafálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na rafal: rafalno streljanje
♦ meteor. rafalni veter veter, ki piha v posameznih trenutkih s povečano hitrostjo, v sunkih
SSKJ²
raffinement gl. rafinma
SSKJ²
ráfija -e ž (á)
1. bot. palma, iz listov katere se pridobivajo vlakna ličja, Raphia vinifera: nasad rafij
2. taka vlakna, ki se uporabljajo za vezanje, pletenje: kupiti kilogram rafije; privezati z rafijo; pisana rafija; copate iz rafije
// izdelek iz takih vlaken, navadno v obliki preproge: obložiti steno z rafijo
SSKJ²
rafinácija -e ž (á)
rafiniranje: posodobiti rafinacijo; rafinacija aluminija, nafte; rafinacija sladkorja
SSKJ²
rafinacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rafinacijo: rafinacijski postopek / rafinacijska peč
SSKJ²
rafinátor -ja m (ȃ)
les. stroj za fino drobljenje lesa v vlakna, razvlaknjevalnik: defibrator in rafinator
SSKJ²
rafinêr -ja m (ȇ)
les. stroj za fino drobljenje lesa v vlakna, razvlaknjevalnik: defibrator in rafiner
SSKJ²
rafineríja -e ž (ȋ)
tovarna za rafiniranje: zgraditi rafinerijo; delati v rafineriji; sladkorna rafinerija; rafinerija bakra, nafte, olja
SSKJ²
rafiníranec -nca m (ȋ)
knjiž. rafiniran človek: ta rafiniranec jo je prepričal, da mu je verjela
SSKJ²
rafiníranje -a s (ȋ)
glagolnik od rafinirati: rafiniranje bakra; postopek rafiniranja / rafiniranje izražanja
♦ teh. elektrolitsko rafiniranje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rafiníranka -e ž (ȋ)
knjiž. rafinirana ženska: lepa rafiniranka ga je znala pridobiti za svoj načrt
SSKJ²
rafiníranost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost rafiniranega: rafiniranost sladkorja / knjiž.: pod navidezno grobostjo se je skrivala rafiniranost okusa; rafiniranost v vedenju in izražanju
SSKJ²
rafinírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. odstranjevati primesi; čistiti, prečiščevati: rafinirati surovi baker; rafinirati sladkor; rafinirati nafto
2. knjiž. delati, da postane kaj izbrano, uglajeno: rafinirati svoje izražanje, vedenje; oblike meščanske drame so se rafinirale in dopolnjevale
    rafiníran -a -o
    1. deležnik od rafinirati: rafiniran človek; rafiniran jezik, okus; sladkor je rafiniran; rafinirana nafta
    2. knjiž. premeten, zvit: rafiniran politik / izmišljal si je najbolj rafinirana ponižanja; prisl.: rafinirano se izražati; rafinirano mučiti
SSKJ²
rafinmá -ja tudi raffinement -a [rafinmá -ja] m (ȃ)
knjiž. rafiniranost: brez tega rafinmaja njegova poezija ne bi bila toliko vredna / kultiviranje oblik se je pri kiparju stopnjevalo v rafinma
SSKJ²
ráft -a m (ȃ)
gumijast čoln za plovbo, spust po divjih vodah, brzicah: sedeti na, v raftu; spust, vožnja z raftom; rafti, kajaki in kanuji / gumijast raft
// plovba, spust s takim čolnom po divjih vodah, brzicah; raftanje, rafting: dovolilnica za raft / tekmovanje v raftu
SSKJ²
ráftanje -a s (ȃ)
glagolnik od raftati: odpravili so se na raftanje po Soči; ukvarjati se z raftanjem; oprema za raftanje; kajakaštvo in raftanje
SSKJ²
ráftar -ja m (ȃ)
kdor rafta: raftarji so se spustili po reki; kajakaši in raftarji
// športnik, ki se ukvarja z raftanjem: raftarji se se pomerili v slalomu in šprintu
SSKJ²
ráftarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na raftarje ali rafting: raftarski čoln; raftarski izlet; raftarska nesreča; raftarsko podjetje; raftarsko prvenstvo
SSKJ²
ráftati -am nedov. (ȃ)
pluti, spuščati se z gumijastim čolnom po divjih vodah, brzicah: raftati po reki
SSKJ²
ráfting -a m (ȃ)
plovba, spust z gumijastim čolnom po divjih vodah, brzicah: odpravili so se na rafting po Soči; karta, oprema za rafting; zanimanje, zveza za rafting / državno prvenstvo v raftingu; v prid. rabi: rafting klub; rafting ekipa; rafting društvo
SSKJ²
ráftinški -a -o prid. (ȃ)
raftarski: raftinški čoln; raftinška sezona; raftinška zveza, tekma
SSKJ²
ragáda -e ž (ȃ)
med. razpoka na koži ali sluznici, navadno boleča: zdraviti ragade; ragade na prsni bradavici, ustnicah
SSKJ²
rágbi tudi rugby -ja [rágbi] m (ȃ)
športna igra, pri kateri igralci z nošenjem, metanjem in brcanjem spravljajo žogo jajčaste oblike na določeno mesto: igrati ragbi; igrišče za ragbi
SSKJ²
ragbijáš -a m (á)
ragbist: ragbijaši so v polfinalu premagali nasprotnika; bejzbolist in ragbijaš
SSKJ²
rágbijski tudi rugbyjski -a -o [rágbijski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na ragbi: ragbijski klub; ragbijska reprezentanca, zveza; ragbijsko tekmo so odpovedali; ragbijska žoga; ragbijsko moštvo / ragbijski navdušenci
SSKJ²
ragbíst in ragbijíst tudi rugbyjist -a [tretja oblika ragbijíst] m (ȋ)
športnik, ki se ukvarja z ragbijem: ragbisti in nogometaši
SSKJ²
raglán -a m (ȃ)
obl. plašč z rokavi, ki imajo poševen šiv od vratnega izreza do podpazduhe na sprednjem in zadnjem delu: nositi, sleči raglan; v prid. rabi: raglan izrez; raglan rokavi
SSKJ²
raglánski -a -o prid. (ȃ)
obl. ki ima poševen šiv od vratnega izreza do podpazduhe: raglanski rokavi / raglanska jopica
SSKJ²
ráglja -e ž (ȃ)
1. lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov: raglje drdrajo; vrteti ragljo; glas ima kakor raglja / ekspr. streli iz nemških ragelj strojnic
♦ strojn. ročica z zaskočnim mehanizmom, ki dopušča prenos sile samo v eno smer, navadno za privijanje in odvijanje vijakov, matic
2. slabš. kdor hitro in mnogo govori: njegova sestra je raglja / kot psovka bodi tiho, raglja ragljasta
SSKJ²
ragljánje -a s (ȃ)
glagolnik od ragljati: ragljanje ragelj je odmevalo po vasi / ženino ragljanje mu je že presedalo
● rad je poslušal žabje ragljanje regljanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rágljast -a -o prid. (ȃ)
slabš. ki hitro in mnogo govori: ragljasta ženska / govorila je z ragljastim glasom
SSKJ²
ragljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove, navadno z ragljo: ragljati z velikimi ragljami / ekspr. treskalo je in ragljalo, nato se je ulil dež
2. slabš. hitro in mnogo govoriti: ženske so kar naprej ragljale
    ragljáje :
    ura je ragljaje odbila polnoč
SSKJ²
rágljica -e ž (ȃ)
manjšalnica od raglja: otroci so vrteli ragljice
SSKJ²
ragtime -a [rêktajm in réktajm] m (ȇ; ẹ̑)
glasb., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja ameriška plesna glasba z izrazitim sinkopiranim ritmom: plesati ob ragtimu; ritem ragtima; ragtime in jazz
// ples v tem ritmu: plesati ragtime; v prid. rabi: ragtime orkester
SSKJ²
ragú -ja m (ȗ)
gastr. gostejša dušena jed iz (kosov) mesa z dodatkom blagih začimb: skuhati ragu; ragu s cmoki / piščančji, ribji, telečji ragu; v prid. rabi: ragu juha
SSKJ²
ragújev -a -o (ȗ)
pridevnik od ragu: telečja ragujeva juha
SSKJ²
ráhel -hla -o [rahəu̯] prid., ráhlejši (á)
1. ki ni trdno sprijet, gost: rahel skupek vlaken; rahel sneg; rahla zemlja / rahel kruh; rahlo testo / ima že rahle kosti / rahla tančica
// ki ni trdno, tesno nameščen: rahel vozel; delala je rahle zanke
2. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: rahla vlaga; ekspr. rahle sence / cesta zavija v rahlem loku; rahla izboklina / obšel ga je rahel dvom, nemir; rahla pijanost; rahlo spanje / biti rahlega zdravja / v njenem glasu je bil rahel očitek, posmeh / med njima je le rahla podobnost
// ki dosega nizko stopnjo
a) glede na učinek, posledico: rahel dež, veter; rahla oblačnost
b) glede na čutno zaznavnost: rahel dotik, sunek, udarec; rahel šum; pri srcu čuti rahlo zbadanje / zahvalil se je z rahlim poklonom, smehljajem
3. nav. ekspr. ki daje videz šibkosti, neodpornosti: bil je rahel otrok; preveč je rahla za take napore / ima rahle roke / odgovoril mu je rahel glas / duševno rahli ljudje občutljivi, neodporni
● ekspr. imeti rahlo prednost pred kom majhno
    ráhlo prisl.:
    rahlo drhteti; začelo je rahlo rositi; rahlo čuteča žena
    ●     ekspr. to mi že rahlo preseda tega sem se že naveličal; 
prim. narahlo
SSKJ²
rahítičen -čna -o prid. (í)
1. ki ima rahitis: rahitičen otrok; postati rahitičen; rahitično tele / rahitične spremembe na kosteh
2. ekspr. šibek, slaboten: ob cesti so rastli rahitični topoli / rahitična svetloba je razsvetljevala sobo
SSKJ²
rahítičnost -i ž (í)
stanje rahitičnega: preprečevati rahitičnost
SSKJ²
rahítik -a m (í)
med. rahitičen človek: zdraviti rahitike
SSKJ²
rahítis -a m (ȋ)
bolezen z motnjami v rasti in razvoju kosti zaradi pomanjkanja vitamina D: rahitis se pojavlja zlasti pri dojenčkih; preboleti, zdraviti rahitis
SSKJ²
ráhla -e ž (ȃ)
nar. fižolovka, prekla: ostriti, postavljati rahle / z rahlo klatiti sadje
SSKJ²
ráhlece [rahləce] prisl. (ȃ)
ekspr., zastar. rahlo, na rahlo: začelo je rahlece pršeti
SSKJ²
ráhlica in rahlíca -e ž (á; í)
agr. rahla rodovitna prst: saditi v rahlico
SSKJ²
rahljáč -a m (á)
star. rahljalnik
SSKJ²
rahljálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za rahljanje: rahljalno sredstvo / rahljalni stroj
SSKJ²
rahljálnik -a m (ȃ)
1. tekst. stroj za rahljanje prediva: mikalnik in rahljalnik
2. agr. priprava za rahljanje zemlje, ki se priključi traktorju: rahljati zemljo z rahljalnikom
SSKJ²
rahljánje -a s (ȃ)
glagolnik od rahljati: rahljanje zemlje / rahljanje blazin / rahljanje družinskih vezi
SSKJ²
rahljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. delati, da kaj ni več
a) trdno sprijeto, gosto: rahljati zemljo; rahljati z grabljami, rokami / rahljati testo s pecilnim praškom / rahljati volno / rahljati blazine; rahljati posteljo
♦ agr. globoko, plitvo rahljati
b) trdno, tesno nameščeno: rahljati obvezo, vezi; začeli so si rahljati pasove
2. nav. ekspr. delati, da postane kaj manj močno, izrazito: rahljati disciplino, moralo; njihova oblast se je začela rahljati / prepiri so rahljali vezi med njimi
● ekspr. rahljati komu možgane pripravljati ga za učenje, razmišljanje; ekspr. živci se mu rahljajo postaja živčen, razdražljiv
SSKJ²
rahločúten -tna -o prid., rahločútnejši (ū)
ki v ravnanju, vedenju kaže občutljiv, razumevajoč odnos: rahločuten človek; celo do sovražnikov je rahločuten; z njo je zelo rahločuten / ima rahločutno srce / rahločutno ravnanje
    rahločútno prisl.:
    rahločutno komu kaj povedati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rahločútje -a s (ȗ)
knjiž. rahločutnost: njeno nežno rahločutje ga je privlačilo / branila se je iz rahločutja
SSKJ²
rahločútnež -a m (ȗ)
ekspr. rahločuten človek: ta film ni primeren za rahločutneže; rahločutneži in bojazljivci
SSKJ²
rahločútnost -i ž (ū)
lastnost rahločutnega človeka: dobro pozna njeno rahločutnost; pomanjkanje rahločutnosti / iz rahločutnosti do nje ni več omenjal minule nesreče / z rahločutnostjo mu je pripovedoval o napakah rahločutno
SSKJ²
ráhlost -i ž (á)
lastnost, značilnost rahlega: rahlost zemlje / ekspr. skrival je svojo rahlost
SSKJ²
ráhtati -am nedov. (ȃ)
nar. dolenjsko oglašati se s kratkimi, enakomernimi, zateglimi glasovi: kokoši so rahtale in stopicale po dvorišču
● ekspr. avtomobil je rahtal po slabi cesti ropotal
SSKJ²
raison d'être -a in -- [rezóndêtər] m (ọ̑, ȇ)
knjiž. smisel, upravičenost, razlog obstoja: dobiti, izgubiti svoj raison d'être; ta festival ima svoj raison d'être; prim. rezon
SSKJ²
ráj1 in ràj rája m (ȃ; ȁ á)
1. v nekaterih religijah kraj popolnega veselja, ugodja, kamor pridejo za nagrado pravični, dobri ljudje po smrti: ona bo gotovo prišla v raj / janičarji so se srdito borili, da bi po junaški smrti prišli v raj
// v krščanstvu kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; nebesa: iti, priti v raj; zaslužiti (si) raj; pekel, vice, raj / nebeški raj / pri omenjanju pokojnega Bog mu daj sveti raj
// po bibliji kraj na zemlji, kjer sta živela Adam in Eva: izgnati iz raja; ptice, živali v raju; tu je lepo kot v raju; živi kakor v raju / zemeljski raj
2. ekspr. velika sreča, ugodje, udobje: obljubljal ji je raj / sanjal je o raju ljubezni / tu je raj za otroke
● ekspr. imeti raj na zemlji dobro, srečno živeti; knjiž. želi si v planinski raj v planine, kjer se počuti srečnega
SSKJ²
ràj2 in ráj rája m (ȁ á; ȃ)
star. ples: godci so zaigrali za raj; raj pod lipo / ljudski raji / iti na raj
♦ etn. raj vsak ljudski ples v Ziljski dolini na Koroškem; prvi raj ples v Ziljski dolini, na katerem prvič plešejo pravkar dorasla dekleta
SSKJ²
rája -e ž (á)
1. zgod., v turškem okolju nemuslimanski podložniki: izkoriščati, zatirati rajo; raja se je upirala agam
2. ekspr. revnejši ljudje, ki nimajo možnosti, pravice odločanja: raja se vodstvu ni upala upreti; brezpravna, lačna, nevedna raja; gospoda in raja / tlačanska, uradniška raja
SSKJ²
rajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na rajanje: rajalno razpoloženje / otroške rajalne igre, pesmi
♦ šport. rajalni pohod slikovito korakanje telovadcev na telovadišče in razvrščanje za nastop
SSKJ²
rajalíšče -a s (í)
knjiž. prostor za plesanje, rajanje: rajališče otrok
SSKJ²
rájanje -a s (ȃ)
glagolnik od rajati1: rajanje je trajalo dolgo v noč / ljudsko rajanje; novoletno, pustno rajanje / opazoval je rajanje snežink
SSKJ²
rájati1 -am nedov. (ȃ)
knjiž. plesati, izražajoč veselje: rajali so do jutra / otroka sta od sreče rajala in se objemala / rajati v kolu plesati / ekspr. snežinke rajajo po zraku
SSKJ²
rájati2 -am nedov. (á)
zastar. rojevati, roditi: rajala je fanta za fantom / lakomnost raja nesrečo / v njej se je rajala huda slutnja
SSKJ²
rájčica -e ž (ȃ)
nav. mn., zool. vrani podobne ptice z močnimi nogami in zelo pisanim perjem, živeče na Novi Gvineji, Paradiseidae: lepo perje rajčic / modra, rumena, velika rajčica
SSKJ²
rájda -e ž (ȃ)
nižje pog. vrsta: po cesti se je premikala dolga rajda voz
● ekspr. v vasi je cela rajda gostiln veliko
SSKJ²
rájden -dna -o prid. (ȃ)
avt., navadno v zvezi rajdni krog najmanjši krog, ki ga lahko naredi avtomobil pri zavijanju: ta avtomobil ima prevelik rajdni krog
SSKJ²
raje gl. rajši
SSKJ²
rájfájznovka -e ž (ȃ-á)
v nekaterih državah kreditna zadruga za podpiranje gospodarskega razvoja svojih članov, imenovana po ustanovitelju Raiffeisnu: kmetje in obrtniki so ustanavljali rajfajznovke
SSKJ²
rájh -a m (ȃ)
nav. slabš. nemška država zlasti v obdobju nacizma: propad rajha; zloglasna koncentracijska taborišča rajha / tretji rajh od 1933 do 1945
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rájhovec -vca m (ȃ)
nav. slabš. nemški državljan, živeč v mejah Nemčije pred letom 1938: rajhovci in besarabski Nemci
SSKJ²
rájhovski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na rajh: rajhovske meje / rajhovski Nemci
SSKJ²
rájica -e ž (ā)
nar. vzhodnoštajersko fižolovka, prekla: trgati fižol z rajic
SSKJ²
rájkelj -klja m (á)
nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: porinil je rajkelj pod verigo in ga nekajkrat zavrtel
SSKJ²
rájna -e ž (ȃ)
knjiž. drog, ki stoji prečno na zgornjem delu jambora in vleče jadro navzgor; križ: privezati jadro k rajni, na rajno
SSKJ²
rájni -a -o prid. (ȃ)
star. ki je umrl; pokojen: njena rajna mati; sam.: spominjati se rajnih; njegova rajna je bila dobra žena
SSKJ²
rájnica -e ž (ȃ)
star. ženska, ki je umrla; pokojnica: pogovarjali so se o rajnici / zelo je pogrešal rajnico mater
SSKJ²
rájnik -a m (ȃ)
star. kdor je umrl; pokojnik: dolgo je žalovala za rajnikom / hvaležen je bil rajniku očetu za vse, kar ga je naučil
SSKJ²
rájniš -a m (ȃ)
goldinar: darovati petsto rajnišev / žvenketati z rajniši
♦ num. zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji, renski goldinar
SSKJ²
rájnki -a -o prid. (ȃ)
star. ki je umrl; pokojen: dokler je živel rajnki oče, jim je bilo dobro; pren., ekspr. rajnka Avstrija; sam.: z rajnko sta bila dobra prijatelja
SSKJ²
rájnšek -ška m (ȃ)
star. goldinar: za delo na njivi je dobil nekaj rajnškov
SSKJ²
rájnški -ega m (ȃ)
star. goldinar: plačati nekaj rajnških
SSKJ²
rajón -a m (ọ̑)
1. navadno s prilastkom (manjše) območje: pomagati gospodarsko nerazvitim rajonom / policijska patrulja je obšla svoj rajon; delovni, dostavni rajon; monterjev, natakarjev rajon
2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 upravna enota, večja od terena: razdeliti mesto na rajone; razprave po rajonih / dela na rajonu
// organi te enote: pritožil se je na rajon / poslali so ga na rajon na sedež teh organov
SSKJ²
rajónec -nca m (ọ̑)
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 družbenopolitični delavec v rajonu: k njim so večkrat prihajali rajonci
SSKJ²
rajoníranje -a s (ȋ)
glagolnik od rajonirati: rajoniranje mesta / rajoniranje kmetijske proizvodnje
SSKJ²
rajonírati -am dov. in nedov. (ȋ)
publ. razdeliti na rajone: rajonirati mesto
♦ agr. rajonirati vinogradništvo, živinorejo določiti območja za vinogradništvo, živinorejo
SSKJ²
rajonizácija -e ž (á)
publ. razdelitev na rajone: rajonizacija države, mesta
♦ agr. rajonizacija kultur, živinoreje določitev območij za kulture, živinorejo
SSKJ²
rajónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na rajon: spreminjati rajonske meje / rajonski monter; rajonska transformatorska postaja / sekretar rajonskega komiteja; rajonski ljudski odbor; sam.:, pog. prišel je rajonski
SSKJ²
rájski -a -o prid. (ā)
1. nanašajoč se na raj, nebesa: rajski prebivalci / odtrgati rajski sadež; rajski vrt / rajska ptica v pravljicah ptica, ob katere petju človek pozabi na čas
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: rajska lepota, sreča / to so rajski kraji zelo lepi; to vino je rajsko zelo dobro
    rájsko prisl.:
    rajsko lepo poje; rajsko lep obraz
SSKJ²
rájši in ráje prisl. (ȃ)
1. primernik od rad: rajši pospravlja, kot kuha / rajši bi bil učitelj kot knjižničar / elipt. kaj bi rajši: čaj ali limonado / otroci imajo rajši mater kot očeta, najrajši pa babico / opero ima rajši kot dramo / kaj takega se najrajši zgodi
2. izraža željo po nasprotnem: ne govori toliko, rajši poslušaj; ne hodi ven, rajši se uči / rajši bi bil tam ostal, saj vidiš, da te tu ne marajo; ali greš z menoj? Rajši ne
3. v členkovni rabi izraža večjo verjetnost: verjame rajši tebi kakor meni / rajši bi se dal ubiti, kakor da bi se premaknil / sod drži okoli dvesto litrov, rajši več
● ekspr. reši se tega bremena rajši danes kakor jutri čim prej; vsakdo ima sebe najrajši; prim. rad2
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rájtar -ja m (ā)
zastar. konjenik: v vas so prijezdili rajtarji
SSKJ²
rájtati -am nedov. (á)
zastar. računati: rajtati na pamet / veliko mu je rajtal / stara je, rajtam, dvajset let mislim
SSKJ²
rájtelj -tlja m (á)
nar. tanjše sveže deblo za napenjanje verige, vrvi, s katero je povezan z drvmi, s senom naložen voz: vozniki so pod klancem popravljali verige in rajtlje
SSKJ²
rájža -e ž (ȃ)
star. potovanje: rajža je trajala več dni / oditi na rajžo
● star. še nobeno rajžo niso bili tako prijazni kot danes nobenkrat
SSKJ²
rájžati -am nedov. (ȃ)
star. potovati: dva dni rajžati / ker ni bilo dela, so morali rajžati drugam iti
SSKJ²
rájželjc -a [rajžəljc] m (ȃ)
gastr. del tankega črevesa z oporkom in pečico, zlasti pri teletu: kupiti rajželjc / telečji rajželjc / pripraviti rajželjc
SSKJ²
ràk1 ráka m (ȁ á)
1. morska ali sladkovodna žival s podolgovatim apnenčastim oklepom in kleščami, ki plava navadno nazaj: rak se levi; kuhati, loviti rake; oklep raka / morski, sladkovodni raki / jesti rake
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju raka: samski rak; biki, raki in škorpijoni
● rdeč kot kuhan rak zelo; rojen v znamenju raka v času od 22. junija do 22. julija; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat bi umrli, se ubili
♦ astron. Rak četrto ozvezdje živalskega kroga; zool. raki vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic, Crustacea; potočni rak večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus
SSKJ²
ràk2 ráka m (ȁ á)
1. bolezen, pri kateri se izrojene celice nezadržno množijo, pri čemer nastajajo maligne bule, razjede: dobiti, imeti raka; zdraviti raka; umreti, zboleti za rakom / ekspr. rak mu razžira pljuča / kostni, kožni, pljučni rak; krvni rak levkemija, belokrvnost; rak na dojki, pljučih, želodcu / črni rak melanom
// maligna bula, razjeda pri taki bolezni: obsevati, operirati raka
2. rastlinska bolezen, pri kateri nastajajo na obolelih mestih bule, razjede: z rakom okužena drevesa so požagali in sežgali / drevesni rak; kostanjev, krompirjev rak
♦ med. rak skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice; rak metastazira; vet. kopitni rak vnetje kopitne usnjice
SSKJ²
ráka -e ž (á)
1. nar. leseno korito, umetna struga, po kateri je speljana voda na mlinsko kolo, do žage: popraviti rako; voda teče po rakah
2. zastar. grob1, grobnica: spustiti krsto v rako
SSKJ²
rákar -ja m (ȃ)
kdor lovi rake: spreten rakar
♦ zool. rumenkasto rjava močvirska ptica z belo progo nad očmi, Acrocephalus arundinaceus
SSKJ²
rákast -a -o prid. (á)
nanašajoč se na rak2: zdraviti rakaste bolnike; rakasto tkivo / rakaste veje drevesa / ekspr. rast mesta ni organska, ampak rakasta
● publ. to je rakasta rana vzgoje velika, nevarna slabost, napaka
SSKJ²
rákav -a -o prid. (á)
nanašajoč se na rak2: zdravljenje rakavih bolezni; zgodnje odkrivanje rakavih sprememb na materničnem vratu; nastanek, razvoj rakavih obolenj / rakavo drevo
● publ. alkoholizem je rakava rana našega časa velika, nevarna slabost, napaka
♦ med. rakava celica
SSKJ²
rákavec -vca m (á)
ekspr. rakav človek: zdraviti rakavce; bolnišnica za rakavce
SSKJ²
rakavína in rákavina -e ž (í; á)
knjiž. rakavo tkivo:
SSKJ²
rákavost -i ž (á)
značilnost rakavega: rakavost telesa / pri njem so opazili znamenja rakavosti raka
SSKJ²
rákec -kca m (ȃ)
manjšalnica od rak, žival: loviti drobne rakce / morski rakci / jesti rakce; rakci v omaki
SSKJ²
rákel -kla m (á)
tisk. nožu podoben del stroja za bakrotisk, s katerim se posnema barva z gravure: kakovost tiska je v glavnem odvisna od rakla
SSKJ²
rakéta -e ž (ẹ̑)
izstrelek, ki ga potiskajo reaktivno delujoči plini: raketa vzleti; izstreliti raketo / lunarne, vesoljske rakete; zaviralne rakete; rakete proti toči; rakete na tekoče gorivo
// tak izstrelek s pirotehničnimi snovmi za razsvetlitev ali signaliziranje: raketa se razleti, švigne / rdeča, zelena raketa; signalna raketa; pištola za rakete
// tak izstrelek, napolnjen z eksplozivom, za streljanje na oddaljenejše cilje: raketa je zadela tank; z raketami oborožena enota / balistična raketa; publ. globalna raketa ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površine; jedrske, medcelinske, strateške rakete
● šport. žarg. igrati v raketi v prostoru, označenem s črtami, pod košem na košarkarskem igrišču
♦ teh. enostopenjska raketa z eno pogonsko napravo; dvostopenjska raketa ki ima dva med seboj neodvisna sistema raketnih pogonskih motorjev, ki delujeta časovno drug za drugim; nosilna raketa ki ponese vesoljsko ladjo, satelit, izstrelek na določen tir, mesto; voj. protiletalska, protitankovska raketa; raketa zemljazrak ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku
SSKJ²
rakétar -ja m (ẹ̑)
kdor se ukvarja z izdelovanjem, izstreljevanjem raket: raketarji so izstrelili v vesolje novo raketo / raketar amater
SSKJ²
rakétarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na raketarje ali raketarstvo: raketarska dejavnost / raketarska velesila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rakétarstvo -a s (ẹ̑)
dejavnost raketarjev: ukvarjati se z raketarstvom; amatersko raketarstvo
SSKJ²
rakéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na raketo: raketni deli; raketno gorivo; raketno izstrelišče / raketni klub klub, ki se ukvarja z izdelovanjem in izstreljevanjem raket; raketni motorji; raketna industrija / raketna pištola / raketne konice z jedrskim nabojem; raketna oborožitev; raketno oporišče
♦ voj. raketni čoln čoln za izstreljevanje raket
SSKJ²
raketír -ja m (ī)
v ameriškem okolju kdor si pridobiva denar z varanjem, izsiljevanjem, prepovedanimi posli: postati raketir
SSKJ²
raketírati -am nedov. in dov. (ȋ)
voj. izstreljevati raketo, rakete na cilj: raketirati vojaške objekte; raketirati z ladje, letala
SSKJ²
raketomèt -éta m (ȅ ẹ́)
voj. orožje za izstreljevanje raket iz cevi ali s tirnih ramp: streljati z raketometom / 32-cevni raketomet
SSKJ²
raketoplán -a m (ȃ)
aer. vozilo za polete v orbito in nazaj, vesoljsko letalo: raketoplan je obkrožil zemljo in se vrnil na vzletišče
SSKJ²
rákev -kve ž (ā)
knjiž. krsta: spustiti rakev v zemljo; kovinska, lesena rakev
SSKJ²
rákica -e ž (ȃ)
ženska, rojena v astrološkem znamenju raka: simpatična rakica
SSKJ²
rákija -e ž (ā)
zastar. žganje2: piti rakijo
SSKJ²
rakíta -e ž (í)
bot. do tri metre visok vrbov grm s kratkimi vejami, ki raste po močvirjih in gozdovih, Salix aurita: ob potoku raste več rakit; upogljive veje rakit / plot iz rakite iz rakitovega protja, šibja
SSKJ²
rakíten -tna -o prid. (ȋ)
zastar. rakitov: narediti lok iz rakitne veje / rakitni grm
SSKJ²
rakítje -a s (ȋ)
rakitovo grmovje: potok je obraščen z rakitjem / vezati palice z rakitjem z rakitovim protjem, šibjem
SSKJ²
rakítov -a -o prid. (í)
nanašajoč se na rakito: rakitov grm; rakitovo cvetje, listje / hišo so ogradili z rakitovim plotom s plotom iz rakitovega protja, šibja
SSKJ²
rakítovec -vca m (í)
bot. trnat grm s črtalastimi listi, rjavkastimi cveti in oranžnimi plodovi, Hippophaë rhamnoides: z rakitovci porasel travnik / nabirati rakitovec
SSKJ²
rakítovje -a s (í)
rakitovo grmovje: iz rakitovja je vzletel fazan
SSKJ²
rákla -e ž (ȃ)
nar. fižolovka, prekla: rakle s fižolom / z raklo klatiti kostanj; biti dolg in suh kot rakla
SSKJ²
rakolôvka -e ž (ȏ)
past za rake: v večjih globinah lovijo rake z rakolovko
SSKJ²
rakotvóren -rna -o prid. (ọ̄)
med. ki povzroča raka: rakotvorna snov
SSKJ²
rákov1 -a -o prid. (á)
nanašajoč se na rak1: rakove klešče; rakovo meso je zelo okusno / rakova rižota
● ekspr. vse gre rakovo pot nazaduje, propada
♦ geogr. rakov povratnik severni povratnik; glasb. rakov postop kompozicijska tehnika, pri kateri se uporablja obrnjeno zaporedje tonov od konca do začetka; obrt. rakov vbod petlja (pri kvačkanju), pri kateri se kvačka brez ovijanja niti vbode v nasprotno smer kot običajno; prisl.: konj je začel stopati po rakovo nazaj
SSKJ²
rákov2 -a -o prid. (á)
nanašajoč se na rak2: rakov oddelek / knjiž. rakova celica rakava celica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rákovica -e ž (á)
1. morska žival z okroglim apnenčastim oklepom in kleščami, ki se po kopnem premika postrani: loviti, opazovati rakovice / jesti rakovice
2. mreža za lovljenje rakov: loviti z rakovicami
♦ zool. rakovice višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in slabo razvitim zadkom, Brachyura; žel. rakovica del podolžnega lokomotivnega kotla ob prehodu v pokončni kotel
SSKJ²
rákovičast -a -o prid. (á)
nav. mn., zool., v zvezi rakovičasti pajki rakovici podobni majhni pajki z velikimi bodičastimi sprednjimi nogami, Thomisidae:
SSKJ²
rákovičji -a -e prid. (á)
nanašajoč se na rakovice: rakovičje klešče / jesti rakovičje meso
SSKJ²
rakovína in rákovina -e ž (í; á)
knjiž. rakavo tkivo: rakovina se širi
SSKJ²
rákovka -e ž (á)
samica raka: rak in rakovka
SSKJ²
ràkrána in ràk rána -e ž (ȁ-á)
publ. velika, nevarna slabost, napaka: nizka produktivnost je rakrana našega gospodarstva
SSKJ²
rakún -a m (ȗ)
1. zool. majhnemu medvedu podoben ameriški sesalec, Procyon: rakuni plezajo po drevju
2. krzno te živali: ovratnik iz rakuna
SSKJ²
rakúnji -a -e prid. (ȗ)
nanašajoč se na rakune: gosta rakunja dlaka / opazoval je moškega v rakunjem kožuhu
SSKJ²
rakúnov -a -o (ȗ)
pridevnik od rakun: rakunova koža
SSKJ²
rakúrz -a m (ȗ)
film. kot filmskega snemanja: režiser je določil rakurze snemanja; plani in rakurzi / spodnji, zgornji rakurz
SSKJ²
rákvar -ja m (ȃ)
knjiž. izdelovalec krst: delati pri rakvarju
SSKJ²
rákvast -a -o prid. (ā)
knjiž. podoben krsti: rakvasti zaboji
SSKJ²
rákvica -e ž (ā)
knjiž. krstica: otroška rakvica
SSKJ²
rál1 -a m (ȃ)
nekdaj ploščinska mera, 57,55 a; oral1: obdelati ral vinograda
SSKJ²
rál2 -í [rau̯ tudi ral] ž (ȃ) star.
1. oranje: goniti vole pri rali
2. orna zemlja; ornica2: megla pokriva ral
SSKJ²
rálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ralo: ralna ročica / ralno obdelovanje polja
♦ zgod. ralno poljedelstvo poljedelstvo, za katero je značilno obdelovanje zemlje z ralom
SSKJ²
rally tudi réli -ja [prva oblika rêjli in réli] m (ȇ; ẹ̑)
šport. športno tekmovanje, navadno avtomobilsko, ki se začne v različnih krajih, cilj pa je skupen: udeležiti se rallyja; tekmovati na rallyju; dolg, naporen rally / rally v motornem letenju; v prid. rabi: rally voznik; rally tekmovanje
SSKJ²
rálo -a s (á)
orodje, priprava za oranje, ki zemlje ne obrača: orati z ralom; leseno ralo; najdbe keltskih ral / vpreči v ralo / slabš. kaj boš s tem ralom plugom
♦ anat. koščeni, zadnji del nosnega pretina
SSKJ²
RÁM in rám -a in RÁM in rám -- m (ȃ) rač., krat.
delovni pomnilnik: 64-bitni operacijski sistemi lahko trenutno učinkovito izkoristijo do 8 GB RAM-a; RAM za prenosnike; proizvajalci RAM-a; procesor, trdi disk in RAM
SSKJ²
ráma -e stil. -é ž (á)
1. stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka: rama ga boli; dvigniti, povesiti rame; preložiti tovor z rame na ramo; naslonil je puško k rami in ustrelil; obesiti puško čez ramo, na ramo; bil je ranjen v ramo; desna, leva rama; ima široke rame / čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; ekspr. od strahu je stisnil glavo med rame; star. stala sta si ramo ob rami z ramo ob rami / pri izražanju
a) žalosti, zadrege: povesiti rame
b) nevednosti, nezanimanja, dvoma: majati, skomigniti, zmigniti z ramami; pren., ekspr. vzeti križ na svoje rame
// del oblačila, ki pokriva ta del trupa: podložiti ramo / podaljšati, skrajšati rame; všitki na ramah / obleka je v ramah preozka
2. krak1, ročica: rama žerjava; svečnik s tremi ramami
● ekspr. nihče mu ne sega do rame po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; pog. vreči skrbi čez ramo ne ukvarjati se z njimi; star. tako govori, da ni ne za na ramo ne za na voz nesmiselno, neumno; ekspr. dvigniti koga na rame izraziti s tem navdušenje, veselje navadno zaradi uspeha, zmage; ekspr. pasti komu na rame postati breme koga; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost na svoje rame nase; ekspr., elipt. zdaj pa noge na rame treba je začeti hitro hoditi, teči; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; ekspr. naše slovstvo stoji ob rami svetovni literaturi ji je enakovredno; publ. bojevala sta se z ramo ob rami skupaj, složno
♦ alp. rama ravna zareza v grebenu, kjer se njegov nagib zmanjša; arhit. stopniščna rama stopnice, ki povezujejo etažo s podestom ali s kako drugo etažo; voj. na (desno) ramo izraža povelje za namestitev strelnega orožja na desno ramo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ramadán -a m (ȃ)
ramazan: zgodilo se je v času ramadana
SSKJ²
ramazán -a m (ȃ)
deveti mesec muslimanskega leta, ko je predpisan strogi post od zore do mraka: nastopil je ramazan; zadnji dan ramazana
// post v tem mesecu: držati se ramazana
SSKJ²
ramazánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ramazan: ramazanski post / izpolnjevati ramazanske obveznosti
SSKJ²
rámbo -a m (ȃ) ekspr.
neustrašen moški, ki s svojo močjo vedno premaga nasprotnika, pri čemer je fizična sila navadno upravičena z bojem za preživetje: obnaša se kot rambo; mišičasti, oboroženi rambo
SSKJ²
rambútan -a m (ȗ)
visoko zimzeleno tropsko drevo, po izvoru iz jugovzhodne Azije, ali njegov podolgovati koščičasti sad z rdečo lupino in bodicami: velik, visok rambutan; slasten, sočen rambutan; kokos in rambutan
SSKJ²
ráme -éna s, ed. stil. rámena (á ẹ́)
im., tož. ed. star., nav. mn. stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka: ramena ga bolijo; od joka so se mu tresla ramena; lasje ji segajo do ramen; naramnica mu je zdrknila z ramena; zgrabil ga je za ramena; biti širok v ramenih / eno rame ima povešeno ramo / ekspr. preplašen je potegnil glavo med ramena / pri izražanju
a) žalosti, zadrege: stala sta ob grobu in povešala ramena
b) nevednosti, nezanimanja, dvoma: v odgovor je migal, skomigal z rameni
♦ arheol. rame del posode na prehodu iz trebuha v vrat; šport. stoja na ramenih; zool. rame morske zvezde vsak od petih podaljšanih delov sploščenega osrednjega telesa morske zvezde, ki se proti koncu polagoma zožuje
SSKJ²
rámen -mna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ramo: močne ramne kosti / ramni deli obleke
SSKJ²
ramenonóžec -žca m (ọ̑)
nav. mn., zool. morske živali, po zunanjosti podobne školjki, Brachiopoda: plaščarji in ramenonožci
SSKJ²
raménski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ramo, rame: ramenske mišice; ramenski sklep / ramenski všitek
♦ anat. ramenski obroč del telesnega ogrodja iz dveh ključnic in dveh lopatic, ki veže zgornje okončine s trupom; šport. ramenska stoja stoja na ramenih na bradlji
SSKJ²
rámija -e ž (á)
bot. tropska rastlina, katere vlakna se uporabljajo za izdelovanje sukanca, vrvi, tkanine, Boehmeria nivea: gojiti ramijo
// tekst. vlakna te rastline: presti ramijo
SSKJ²
rámnica -e ž (ȃ)
knjiž. epoleta: potrgali so mu ramnice in mu odvzeli čin
SSKJ²
rámpa -e ž (ȃ)
1. pog. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo; klančina: sezidati rampo / zapeljati avto na rampo / bočna, čelna rampa
// ožja vodoravna ploščad pred objektom v višini tal vagona za lažje nakladanje in razkladanje: vlak je zapeljal k rampi
2. pog. zapornica, pregrada: dvigniti, spustiti rampo; čakati pred rampami; rampe na mejnem, železniškem prehodu / delati na cestni rampi
3. teh. naprava, s katere se izstreljujejo rakete: postaviti rampo; rampa z raketo; vojaška vozila z rampami / izstrelitvena rampa; vzletna rampa za vesoljsko ladjo / raketne rampe
4. gled. sprednji rob gledališkega odra, navadno z napravami za osvetljevanje prizorišča: plesalci so plesali vzdolž rampe / stal je na rampi in se priklanjal / odrska rampa
SSKJ²
rámstek tudi rumpsteak -a [rámstek] m (ȃ)
zrezek iz mesa govejega hrbta: naročiti ramstek; ramstek s prilogo
SSKJ²
ramšéla -e ž (ẹ̑)
bot. grmičasta rastlina z usnjatimi zimzelenimi listi in rumenimi ali rdečimi cveti; žanjevec: ramšela cvete / nabirati ramšelo
SSKJ²
rámšelj -šlja m (á)
nar. žanjevec: na travniku je zadišal ramšelj; regrat, kislica in ramšelj
SSKJ²
rán -a -o prid., ránejši (ȃ á)
star. zgodnji jutranji: vstajati ob rani uri; rano sonce
// zgoden, zgodnji sploh: bila je še rana pomlad / delati od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan / bil je zelo ran, zato je moral počakati / rani krompir; rane in pozne sorte
● preg. rana ura – zlata ura če se začne zgodaj delati, se veliko naredi
♦ agr. rana magdalenka trta z zgodaj zorečimi belimi grozdi; bot. rani mošnjak rastlina suhih travnikov z belimi cveti v socvetjih, Thlaspi praecox
    ráno prisl.:
    vstati rano; rano zjutraj
    ●     preg. kdor rano vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
SSKJ²
rána -e ž (á)
1. kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrga: rana se celi, se gnoji; rana krvavi, peče; rana se je znova odprla; dobiti, imeti rane po vsem telesu; obvezati, razkužiti, zdraviti rano; globoka, gnojna, krvava rana; rana od ugriza, vboda; rana na čelu, hrbtu; pokrit z ranami; krasta na rani / ekspr. biti ves v ranah imeti veliko ran / čista rana ki se ne gnoji; prisadna rana; smrtna rana; ekspr. živa rana; rana na pljučih kaverna; rana na želodcu razjeda / pes si liže rano / rane na sadnem drevju
2. ekspr. kar nastane zaradi duševne bolečine, trpljenja: otrokova smrt ji je vsekala globoko rano; v pogovoru se ni dotaknil njegove boleče, stare rane; ob spominu nanjo se mu je v prsih spet odprla rana je spet začel trpeti / moralne, srčne rane; nezaceljiva rana nesrečne ljubezni
● publ. to je rakava rana v razvoju industrije velika, nevarna slabost, napaka; ekspr. mesto je med vojno pretrpelo strašne rane je bilo zelo poškodovano; čas celi rane
♦ farm. posip za rane; med. rana kar nastane na mestu, kjer se tkivo zaradi zunanje sile pretrga; rana se čisti se manj gnoji; izžigati rane; očistiti rano odstraniti gnoj, tujke; izstrelna rana ki jo naredi krogla ob izstopu iz telesa; odprta rana; vbodna rana; zaprta rana zašita, povita, zaceljena; vet. ugrizna rana
SSKJ²
ránar -ja m (ȃ)
ranocelnik: ranar mu je prevezal rano, puščal kri / vaški ranar
SSKJ²
ránarstvo -a s (ȃ)
ranocelništvo: spozna se na ranarstvo / preganjati ranarstvo
SSKJ²
ránast -a -o prid. (á)
ki ima rane: ranaste dlani / bil je ves ranast
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ránca -e ž (ȃ)
etn. dolg ploščat splavarski čoln: splav z ranco
SSKJ²
ránč -a m (ȃ)
1. v ameriškem okolju veliko živinorejsko posestvo: na ranču gojiti govedo; farme in ranči
2. turistična kmetija, kjer se ukvarjajo z živinorejo in je v ponudbo navadno vključena možnost jahanja: ranč je odprt vse leto
3. počitniška hiša na deželi s pripadajočim travnikom: kupiti razkošen ranč; ob koncu tedna gre navadno na svoj ranč
SSKJ²
ránčar -ja m (ȃ)
v ameriškem okolju lastnik ranča ali delavec na njem: rančar je prodal veliko živine; rančarji in farmarji
SSKJ²
ránčarski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na rančarje ali ranč: rančarski voz; rančarska družina / rančarski delavec
SSKJ²
rándati -am nedov. (ȃ)
star. nerodno, okorno hoditi: počasi randati čez travnik
SSKJ²
randevú -ja in rendez-vous -a [randevú -ja] m (ȗ)
knjiž. ljubezenski sestanek, zmenek: šel je na svoj prvi randevu / publ. vesoljski randevu združitev vesoljskih ladij
SSKJ²
rándi -ja m (ȃ)
pog. ljubezenski sestanek, zmenek: imeti randi z dekletom; iti na randi
SSKJ²
ráng -a m (ȃ)
publ. mesto, položaj koga glede na naslov, ugled: ljudje različnega ranga / biti po rangu prvi, zadnji / umetnik najvišjega ranga najvišje kakovostne skupine
♦ soc. razvrstitev glede na višjo ali nižjo stopnjo, količino
// navadno s prilastkom stopnja, enaka stopnji, določeni s prilastkom: ta šola ima rang fakultete / dvigniti diplomatsko predstavništvo na rang veleposlaništva na stopnjo; v prid. rabi: rang lestvica priljubljenosti; rang lista najboljših strelcev
SSKJ²
rangíranje -a s (ȋ)
glagolnik od rangirati: rangiranje tekmovalcev / družbeno rangiranje poklicev
SSKJ²
rangírati -am dov. in nedov. (ȋ)
publ. razvrstiti po mestu, položaju glede na naslov, ugled: rangirati povabljene / ta poklic visoko rangira je ugleden
♦ soc. razvrstiti glede na višjo ali nižjo stopnjo, količino
SSKJ²
ranglista gl. rang
SSKJ²
ránica1 -e ž (á)
manjšalnica od rana: ranice si je razkužil z alkoholom; na roki je imel polno ranic / slabe novice so povzročale ranice v njegovem srcu
SSKJ²
raníca2 -e ž (í)
rabi se samostojno ali kot prilastek rastlina, ki zgodaj dozori, ali njen sad: ranica že cveti / češnja, hruška ranica
SSKJ²
ranína -e ž (í)
1. trta, katere grozdje zgodaj dozori, ali grozdje te trte: zasaditi ranino / ranino so že obrali; mošt iz ranine
2. agr., v zvezi radgonska ranina trta s srednje velikimi, podolgovatimi grozdi z okroglimi, rumeno zelenimi jagodami, ki se goji v okolici Gornje Radgone: gojiti šipon in radgonsko ranino
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte: izpiti liter radgonske ranine
SSKJ²
ranítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od raniti: ob ranitvi navadno priteče kri; ranitev z ostrim predmetom / duševne ranitve
SSKJ²
raníti in rániti -im, tudi rániti -im dov. (ī á ā; á ȃ)
povzročiti rano, rane: med pretepom je ranil več ljudi; raniti žival; raniti do krvi; raniti se ob oster rob; raniti v roko; raniti z nožem, ugrizom; krogla ga je močno, ekspr. težko ranila / smrtno se raniti / raniti drevo
// ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: ranil jo je z nepremišljenimi besedami; njen posmeh ga je ranil do živega, do dna srca zelo / raniti nečimrnost, ponos koga prizadeti
    ránjen -a -o:
    biti ranjen v roko; ranjen ponos; ranjen vojak; iz ranjene smreke teče smola; od ljubezni ranjeno srce; smrtno ranjen; sam.: pomagati ranjenemu
SSKJ²
ránjak -a m (ȃ)
bot. travniška rastlina s pernatimi listi in rumenimi ali rdečkastimi metuljastimi cveti v socvetju, Anthyllis: ranjak raste na manj rodovitnih tleh; ranjak in nokota
SSKJ²
ránjati -am nedov. (á)
zastar. ranjevati: med plezanjem so mu skale ranjale roke / s svojimi besedami mu je ranjal srce
SSKJ²
ránjenec -nca m (ā)
kdor je ranjen: ranjenec je vso noč stokal, tožil / četa je imela pet ranjencev
SSKJ²
ránjenje -a s (ā)
ranitev: ranjenje pri težkem delu / ranjenje z besedo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ránjenka -e ž (ā)
ženska, ki je ranjena: ranjenka je v nezavesti; operirati ranjenko
SSKJ²
ránjenost -i ž (ā)
stanje ranjenega: njegova huda ranjenost jo je skrbela; ranjenost živali / ekspr. ranjenost ponosa se mu je kazala na obrazu
SSKJ²
ranjeváti -újem nedov. (á ȗ)
povzročati, delati rane: ob trganju cvetja so ga ranjevali ostri trni / ekspr. njegovi pogledi so jo ranjevali
SSKJ²
ránko prisl. (ȃ)
nar. dolenjsko za izražanje približne, dozdevne podobnosti; kakor2: ustavil se je, ranko da bi se rad nekaj pogovoril / ranko nejevoljen nekako, nekam
SSKJ²
ranljív -a -o prid. (ī í)
ki se da (lahko) raniti: ranljiva mesta na telesu; oko je zelo ranljivo
// ekspr. ki se mu hitro povzroči duševna bolečina, trpljenje: ne draži ga, saj veš, kako ranljiv je / ranljivo srce
● ekspr. dobro pozna njegove ranljive točke, ranljiva mesta ve, kaj ga najbolj boli, prizadene; ekspr. ranljiva mesta obrambe, utrdbe mesta, na katerih se more obramba, utrdba najbolj prizadeti
SSKJ²
ranljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost ranljivega: ranljivost organa, telesa / ekspr. duševna ranljivost / ekspr. ranljivost nasprotnikove obrambe / ranljivost okolja občutljivost narave in okolja za posege, ki spreminjajo kakovost in ravnovesje pojavov v njem
SSKJ²
ráno... prvi del zloženk (á)
nanašajoč se na ran, zgodnji: ranojesenski, ranoklasicističen
SSKJ²
ranocélnica -e ž (ẹ̑)
nekdaj ženska, ki se ukvarja z zdravljenjem in operiranjem, navadno z nižjo poklicno izobrazbo: ranocelnica mu je obvezala krvavečo roko
SSKJ²
ranocélnik -a m (ẹ̑)
nekdaj kdor se ukvarja z zdravljenjem in operiranjem, navadno z nižjo poklicno izobrazbo: ranocelnik mu je obvezal rano, povil zlomljeno kost / izprašani ranocelnik
SSKJ²
ranocélniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ranocelnike ali ranocelništvo: ranocelniška dela / ranocelniško orodje
SSKJ²
ranocélništvo -a s (ẹ̑)
nekdaj dejavnost ranocelnikov: razlagal jim je osnove ranocelništva / treba bo poklicati pravega zdravnika, ker taki rani s svojim ranocelništvom ne bo kos
SSKJ²
ránost -i ž (á)
star. zgodnost: ranost ure / ranost krompirja
SSKJ²
ránta -e ž (ȃ)
debelejši drog: pritrditi klopotec na ranto; privzdigniti hlod z ranto / pred gostilno privezati konja k ranti; rante kozolca late
● nar. koroško sekati rante drevesa z debli za drogove
SSKJ²
ranžíranje -a s (ȋ)
glagolnik od ranžirati: ranžiranje vagonov, vlaka
SSKJ²
ranžírati -am nedov. in dov. (ȋ)
žel. razstavljati in sestavljati vlake: ranžirati s staro lokomotivo / ranžirati vagone, vlak
● publ. ranžirati pred kom drugim biti glede na naslov, ugled pred njim
SSKJ²
ranžíren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ranžiranje: ranžirne zmogljivosti železniške postaje / ranžirna lokomotiva; ranžirna postaja
SSKJ²
rap -a [rêp] m (ȇ)
zvrst popularne glasbe, za katero je značilno govorjeno besedilo z navadno družbenokritično vsebino z ritmičnim glasbenim ozadjem: poslušati rap in hiphop; v prid. rabi: rap zvezdnik raperski zvezdnik; rap glasba raperska glasba; rap skupina raperska skupina
SSKJ²
rapálski -a -o prid. (ȃ)
zgod., navadno v zvezi rapalska pogodba 12. novembra 1920 sklenjena pogodba v Rapallu o določitvi mej med Italijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev:
SSKJ²
rapanje in rêpanje -a [rêpanje] s (ȇ)
glagolnik od rapati: povezovati program z rapanjem; improvizirano rapanje; rapanje o težkem življenju; različni slogi rapanja / prvenstvo, tekmovanje v rapanju
SSKJ²
rapati -am in rêpati -am [rêpati] nedov. (ȇ)
izvajati zvrst popularne glasbe, za katero je značilno govorjeno besedilo z navadno družbenokritično vsebino z ritmičnim glasbenim ozadjem: med nastopom je rapala vsa dvorana; rapati je začel na zabavah; rapati o kriminalu, težkem življenju / rapati Zdravljico
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rápe ráp ž mn. (á ȃ)
star. kožno vnetje, navadno na bicljih zadnjih nog; mahovnice: konj je dobil rape
SSKJ²
raper in rêper -ja [rêper] m (ȇ)
kdor izvaja rap: nastopati, peti v duetu z mladim raperjem; kontroverzen, razvpit raper; priljubljen, slaven, znan raper; album, koncert uspešnega raperja; raperji in rokerji
SSKJ²
raperski in rêperski -a -o [rêperski] prid. (ȇ)
nanašajoč se na rap in raperje: raperski album; raperski zvezdnik; raperska glasba, pesem; raperska skupina, zasedba; raperska besedila / raperska kariera
SSKJ²
rapíden -dna -o prid. (ȋ)
knjiž. hiter, nagel: rapidna rast cen; rapidno poslabšanje bolezni
    rapídno prisl.:
    vročina bolniku rapidno narašča
SSKJ²
rapidográf -a m (ȃ)
teh. nalivnemu peresu podobna priprava za pisanje, risanje s tušem: risati z rapidografom; znamke rapidografov
SSKJ²
rapír -ja m (ī)
nekdaj ozek, ostro koničast, navadno lahek meč, zlasti za vbadanje: potegniti rapir iz nožnice; dvobojevati se z rapirjem; pren. rapir kritike je usmeril na moderne pesnike
SSKJ²
rapóntika -e ž (ọ́)
bot. alpska rastlina z rožnatimi ali škrlatnimi cveti v koških, Rhaponticum: tam rastejo košutniki, jegliči in rapontike
SSKJ²
rapórt -a m (ọ̑)
1. kratko, ustno uradno poročanje nadrejenemu, zlasti v vojski: biti navzoč pri raportu; parada se je začela z raportom komandantu / dnevni, jutranji raport
// kratko uradno poročilo nadrejenemu, zlasti v vojski: poslušati, ekspr. zdrdrati raport / imeti, voj. žarg. dati raport; napisati raport štabu
2. kratek uraden pogovor z nadrejenim zaradi kake nepravilnosti, prošnje, zlasti v vojski: zahtevati raport pri upravniku zavoda; zaradi prekrška je moral na raport h komandantu
3. knjiž. povezava, odnos: raport generacij / park v raportu ulic in trgov / biti v raportu s hipnotizerjem v duševni povezavi, stiku
♦ tekst. raport na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca, sosledje
SSKJ²
rapórten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na raport: raportni postopek / raportna knjiga
SSKJ²
raportíranje -a s (ȋ)
glagolnik od raportirati: raportiranje poveljniku
SSKJ²
raportírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kratko, ustno uradno poročati nadrejenemu, zlasti v vojski: padalci so raportirali svojemu inštruktorju; poveljnik častne čete je raportiral; raportirati štabu o akciji / vsak dan je moral raportirati o svojem delu
● pog., ekspr. ko pride iz službe, ženi o vsem raportira pripoveduje
SSKJ²
rapovski in rêpovski -a -o [rêpou̯ski] prid. (ȇ)
nanašajoč se na rap in raperje: rapovski glasbenik, zvezdnik; rapovska glasba, pesem; rapovska izvedba skladbe; rapovska skupina, zasedba; rapovsko tekmovanje
SSKJ²
rapsód -a m (ọ̑)
1. pri starih Grkih potujoči pevec ali recitator epskih pesmi: rapsod je pel Homerjevo Iliado; poslušati rapsoda
2. knjiž., navadno s prilastkom umetnik, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: imajo ga za narodovega rapsoda / ta pesnik je rapsod življenjske radosti
SSKJ²
rapsódičen -čna -o prid.(ọ́)
nanašajoč se na rapsodijo: rapsodična snov / rapsodičen opis pokrajine; rapsodična drama / rapsodična skladba
    rapsódično prisl.:
    pisati rapsodično
SSKJ²
rapsodíja -e ž (ȋ)
1. v stari Grčiji epska pesem rapsoda: peti, recitirati rapsodije
2. knjiž. literarno delo, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: njegova pesniška zbirka je prava rapsodija / rapsodija dvajsetega stoletja / roman obsega deset rapsodij tako napisanih delov
3. glasb. zlasti instrumentalna skladba svobodne oblike, navadno na osnovi ljudskih glasbenih motivov: igrati rapsodijo; rapsodija za violino in klavir
SSKJ²
raritéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. redkost: rariteta teh znamk je velika / zbirka starin in raritet / ta roman je knjižna rariteta
SSKJ²
rárog -a m (ȃ)
zool. velik morski rak brez klešč, Palinurus vulgaris: loviti raroge; okusno meso rarogov; rarogi in jastogi
SSKJ²
rás -a m (ȃ)
v etiopskem okolju, nekdaj knez
SSKJ²
rása -e ž (á)
1. skupnost ljudi z določenimi skupnimi značilnimi telesnimi znaki, ki se dedujejo: določiti raso; pripadati določeni rasi; mešanje ras; raziskovati značilnosti ras / človeška rasa
♦ antr. alpska rasa bela rasa srednje rasti s temnimi lasmi in srednje širokim obrazom; bela rasa z belo, svetlo rjavo barvo kože; črna rasa s temno rjavo ali črno barvo kože; dinarska rasa bela rasa višje rasti s temnimi lasmi in srednje širokim ali ozkim obrazom; rumena rasa z rumenkasto ali rjavkasto barvo kože
2. knjiž., navadno s prilastkom skupnost ljudi, ki jih druži določeno dejstvo, značilnost: tradicija angleške rase / prišteval se je h gosposki rasi
3. zool., navadno s prilastkom živali iste vrste, ki se v več lastnostih razlikujejo od drugih živali iste vrste: križati rase; pasje rase in zvrsti / vsako naselje gamsov tvori posebno geografsko raso
4. gozd. prostorsko ločena populacija, ki se od druge populacije iste vrste razlikuje po eni ali več dednih lastnostih: nižinska smrekova rasa
SSKJ²
rásel -sla -o tudi rástel -tla -o [rasəu̯; rastəu̯] prid. (ā á)
navadno s prislovnim določilom ki je rastel, kot izraža določilo: plast enakomerno raslega lesa; njeni zobje so redki in slabo rasli / atletsko rasel mornar raščen; prim. rasti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rásen -sna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na raso: ugotavljati rasni izvor; rasna čistost; rasne značilnosti / rasni tipi; rasne skupine / rasni nemiri; rasna diskriminacija; bati se rasnega preganjanja; rasno razlikovanje
♦ polit., soc. rasna teorija na biologizmu temelječa teorija, po kateri so značilnosti, lastnosti in pravice ljudi določene z njihovo raso
    rásno prisl.:
    rasno mešano prebivalstvo
SSKJ²
rasíst -a m (ȋ)
pristaš rasizma: nacisti so bili rasisti / napadi belih rasistov na črnce
SSKJ²
rasístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na rasiste ali rasizem: rasistična gonja; rasistična ideologija, organizacija / odklanjati stike z rasistično vlado
SSKJ²
rasízem -zma m (ī)
miselnost ali ravnanje, ki temelji na rasnem razlikovanju, zlasti glede na družbeno vrednost, pravice: obsojati rasizem; boj proti rasizmu
SSKJ²
ráska -e ž (ā)
zastar. praska: raska na kolenu ga ni bolela / na vratih omare je bilo videti nekaj rask
SSKJ²
ráskati -am nedov. (ā) knjiž.
1. potegovati po čem s kakim (ostrim) predmetom; praskati: raskati po pohištvu
// delati raskavo: raskati površino
2. dajati ostre, neprijetne glasove: pero je raskalo in škrtalo
    raskajóč -a -e:
    raskajoče hropenje bolnikov
SSKJ²
ráskav -a -o prid. (á)
1. ki ni gladek: raskav omet; zgladiti raskavo površino; skorja hrasta je raskava / krava ga je polizala z raskavim jezikom; ima raskavo kožo; od dela ima čisto raskave roke / vedno je nosil moder, raskav predpasnik
2. hripav, hreščeč: govoril je z raskavim glasom; iz sobe se je slišalo raskavo smrčanje / ekspr. nekateri pravijo, da je nemščina raskav jezik
    ráskavo prisl.:
    raskavo govoriti
SSKJ²
ráskavec -vca m (á)
knjiž. zelo trden papir, na eni strani posut z drobci stekla, za brušenje, glajenje lesa; stekleni papir: obrusiti, zgladiti rob odžagane deske z raskavcem / papir raskavec
SSKJ²
raskavína -e ž (í)
zastar. raskava površina: otipal je raskavino stene
SSKJ²
ráskavost -i ž (á)
lastnost, značilnost raskavega: raskavost debla, površine / raskavost dlani, kože / raskavost je izginila iz njegovega glasu
SSKJ²
rást -í ž (ȃ)
1. glagolnik od rasti:
a) nadzorovati, pospeševati rast; hitra, počasna rast; rast drevja, živali; rast kosti je končana; čas rasti / rast v debelino, višino
b) številčna rast društva / rast mest / rast dolgov, temperature naraščanje
c) spremljati rast baletnega ansambla / duhovna, strokovna, ustvarjalna rast
2. navadno s prilastkom telo glede na velikost, višino, doseženo z naravnim, življenjskim razvojem: sosed je moje rasti; dekle lepe rasti / z oslabljenim pomenom biti močne, visoke rasti močen, visok / rože so grmičaste, plazeče rasti
3. knjiž. kar raste, navadno na polju: rast na poljih lepo uspeva / ob jezeru je gozdna rast razredčena
♦ bot. blazinasta rast nizka, s stebelci ali z listi gosto skupaj; interkalarna ali vmesna rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih; ekon. gospodarska rast stopnja rasti bruto domačega proizvoda; gozd. valovita rast lesa; zasukana rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla; rast lesa potek letnic, razpored žil v drevesu
SSKJ²
rásten -tna -o prid. (ā)
nanašajoč se na rast: ugodni rastni pogoji; rastni in starostni procesi / vsaka sadika naj ima primeren rastni prostor; dodajati hrani rastne snovi
♦ agr. rastni les poganjek, vejica z lesnimi ali listnimi brsti; biol. rastni hormoni hormoni, ki pospešujejo rast; bot. rastni vršiček embrionalne celice, ki omogočajo rast stebla; rastna doba čas, ko rastlina raste in se razvija; gozd. rastno drevo drevo, ki hitro raste v višino in debelino; vet. rastna žival žival, ki hitro raste, se debeli
SSKJ²
ráster -tra m (á)
1. tisk. steklena plošča ali folija s črtasto, pikčasto pravilno mrežo za dobivanje tonskih odtenkov: fotografirati skozi raster; z rastrom razdeljevati poltone / barvni, zrnati raster
// mreža, nastala z uporabo take plošče, folije: fotografija, cinkova plošča z rastrom; gost, redek raster
2. urb., navadno s prilastkom tlorisna mreža česa: raster starega mestnega jedra; iz letala je lepo viden raster istrskih polj / urbanistični raster
SSKJ²
rasterizácija -e ž (á)
priprava, izdelava rastra: natančna rasterizacija slike; kakovost rasterizacije; algoritem, krmilnik za rasterizacijo barv; senčenje in rasterizacija
SSKJ²
rasterizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti raster: rasterizirati dokumente, slike v tiskalniku, tiskalniškem vmesniku
SSKJ²
rásti rástem tudi rásem nedov., stil. rastó; rástel in rásel (á)
1. postajati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: človek raste približno dve desetletji; drevo, žival lepo raste; lasje, nohti hitro rastejo; raste kot konoplja hitro / rasti v dolžino, višino; rasti krivo, naravnost
// nastajati, kazati se zaradi takega razvoja: fantu že raste brada; gobe rastejo najbolj po dežju; ptiču raste novo perje; otroku so začeli rasti zobje
// v zvezi z v zaradi takega razvoja se razvijati v to, kar izraža dopolnilo: grm že raste v drevo; dekle raste v močno, postavno žensko / rasti iz fanta v moža
// ekspr. postajati starejši, zrelejši: fant hitro raste, kmalu bo cel mož
2. s prislovnim določilom preživljati čas rasti, zorenja: rastla je brez staršev, pri babici, v mestu; rastli so med vojno; ti otroci rastejo kot koprive za plotom brez varstva, vzgoje / rasti v revščini
3. s prislovnim določilom biti kje, nahajati se v stanju, značilnem za živo rastlino: lišaji rastejo navadno na severni strani dreves; na njivi raste pšenica / ekspr. v teh krajih raste dobro vino trta, katere grozdje daje dobro vino / pri nas palme ne rastejo ne uspevajo
4. nav. ekspr. postajati večji
a) po obsegu: trebuh mu raste; pleša mu je rastla daleč proti tilniku / mesto raste na vse strani se širi; zaradi močnega deževja je reka rastla naraščala; testo je lepo rastlo vzhajalo; knjiž. dan se je nagibal in sence so rastle se daljšale / dan raste postaja daljši
b) po številu: naša družina je iz leta v leto rastla; mestno prebivalstvo raste hitreje kot vaško narašča
5. dosegati višjo stopnjo
a) glede na intenzivnost, jakost: hrup okoli njega je vse bolj rastel; temperatura raste / od jeze mu je glas vedno bolj rastel / ekspr.: njena ljubezen do glasbe je rastla; upanje, žalost raste; v njem raste prepričanje, da bo ozdravel
b) glede na količino: dohodki, dolgovi rastejo; proizvodnja, promet raste narašča
c) glede na možni razpon: cene rastejo; nasilje v mestih raste / nesnost pri kokoših je začela rasti se je začela večati
// prihajati na višji ton, večjo glasnost: glas harmonike je rastel in padal; melodija je rastla / mrmranje je rastlo v godrnjanje
// ekspr. razvijati se, napredovati: ta slikar raste od razstave do razstave / gospodarsko, umetniško rasti / rasti v razumnosti / rasti v dobrega nogometaša
6. ekspr. v vedno večji meri nastajati, kazati se kot posledica dela: izpod noža mu je iz kosa lesa rastla figurica / v okolici rastejo nove hiše; zidovi so rastli kar pred njihovimi očmi / ob pripovedovanju je pred nami rastla podoba domovine
7. nav. ekspr. postajati viden, opazen v vedno večjem obsegu: iz megle, mraka so rastle hiše / luna raste
8. ekspr. z naraščanjem glasu, odločnejšim vedenjem kazati jezo, razburjenje: ker mu sin ni odgovarjal, je oče vedno bolj rastel / kam spet gresta, je rastel
// navadno s prislovnim določilom postajati bolj samozavesten, ponosen: od sreče, ob pohvalah je kar rastel
● ekspr. greben mu raste postaja domišljav, prevzeten; ekspr. kupček mu raste premoženje, zlasti količina denarja se mu veča; ekspr. minute so rastle v ure, njega pa še ni bilo minilo, preteklo je že več ur, veliko časa; knjiž. vsa ta spoznanja rastejo iz pisateljevega notranjega življenja izvirajo; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; pog. čez glavo mu raste prenehava se ga bati, meniti se za njegove opomine; ekspr. raste v njenih očeh vedno bolj ga ceni, spoštuje; ekspr. delo mu kar raste pod rokami vedno več ga ima; ekspr. tak človek ne raste za vsakim plotom težko je srečati, spoznati takega človeka; preg. iz malega raste veliko
    rastóč -a -e:
    rastoč na podeželju, je dobro poznal kmečko življenje; v vodi rastoči mahovi; rastoče potrebe industrije
    ♦     jezikosl. rastoča intonacija nekdaj z dvigajočim se ali nizkim tonskim potekom naglašenega zloga in s tonsko višjim naslednjim nenaglašenim zlogom; lit. rastoči ritem ritem, pri katerem so poudarki na koncu govorne enote
    ráščen -a -o:
    iztegnil je svoje krivo raščene noge; za pleme izbiramo lepo raščena teleta; 
prim. rasel
SSKJ²
rastíka -e ž (í)
zastar. rastlina: poganjki mlade rastike
SSKJ²
rastílo -a s (í)
nar., navadno v zvezi na rastilu izraža stanje, ko rastlina še raste, stoji: ni dobro ločil mlade pšenice na rastilu od rži; prodati travo na rastilu / prodati les na rastilu na panju
SSKJ²
rastíšče1 -a s (í)
kraj, prostor, kjer kaj raste: planika ima rastišče visoko v gorah; pripraviti rastišče za novo sadno drevje / naravna rastišča školjk
SSKJ²
rastíšče2 -a s (í)
lov. kraj, prostor, kjer se rastijo divji petelini ali ruševci: na rastišču divji petelin kleplje, poje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rastíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rastišče1: rastiščne značilnosti
♦ gozd. rastiščna toleranca sposobnost prilagajanja različnim rastiščem
SSKJ²
rastítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od rastiti: čas rastitve
SSKJ²
rástiti -im nedov., rásten in ráščen (á ā)
vet., pri perutnini oplojevati: petelin rasti kokoš
    rástiti se pri pticah
    spolno se združevati, pariti se: divji petelin se rasti aprila
SSKJ²
rástje -a s (ā)
več rastlin, rastline: populiti rastje; pisano, uvelo rastje / močvirsko, sredozemsko rastje
SSKJ²
rastlíka -e ž (í)
zastar. rastlina: hodil je po gorski poti med lepimi, zdravimi rastlikami
SSKJ²
rastlína -e ž (í)
organizem, navadno z listi, cveti in koreninami: rastline že cvetijo, venejo; vse na novo posajene rastline so se prijele; okopavati, presajati, sejati, zalivati rastline; deli, organi rastlin; rastline in živali / divje, gojene rastline; gorske, travniške, tropske, vodne, vrtne rastline; grmičaste, zimzelene rastline; industrijske, krmne, oljne rastline; lončne, parkovne, sobne rastline; okrasne, strupene, zdravilne, začimbne rastline; rastline trajnice, zajedavke / ovijalna rastlina ovijalka; plevelna rastlina plevel
♦ agr. rastlina se osemeni; materinska ali materna rastlina ki je pri križanju oprašena; matična rastlina ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena; očetna rastlina ki pri križanju opraši in oplodi drugo rastlino; pionirska rastlina ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst; varovalne rastline; biol. enocelične, mnogocelične rastline; bot. rastlina organizem, ki gradi telo iz anorganskih snovi s fotosintezo; brezcvetne rastline; dvokalična rastlina ki ima v kalčku dva klična lista; dvoletna rastlina; enodomna rastlina ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini; kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina; lesna ali lesnata rastlina ki ima olesenelo steblo; moška rastlina z moškimi cveti; nižje rastline ki nimajo razvitega stebla, listov in korenin; zelnata rastlina ki nima olesenelega stebla; čeb. medovita rastlina ki daje med, medičino
SSKJ²
rastlínica -e ž (í)
manjšalnica od rastlina: iz tal že poganjajo rastlinice; presajati rastlinice; mlade rastlinice
SSKJ²
rastlinják -a m (á)
pokrit prostor za gojenje rastlin: ogrevati rastlinjak; gojiti rastline v rastlinjaku; streha rastlinjaka
SSKJ²
rastlínje -a s (ȋ)
več rastlin, rastline: rastlinje na vrtu že zeleni / gozdno, sredozemsko, vrtno rastlinje
SSKJ²
rastlinogójstvo -a s (ọ̑)
agr. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo novih rastlinskih sort: semenogojstvo in rastlinogojstvo
SSKJ²
rastlinojéd1 -a m (ẹ̑ ẹ̄)
rastlinojeda žival: prebavila rastlinojedov; rastlinojedi in mesojedi
SSKJ²
rastlinojéd2 -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
ki se hrani z rastlinami: ribe, žuželke in druge rastlinojede živali
SSKJ²
rastlinojédec -dca m (ẹ̑)
rastlinojeda žival: zobovje rastlinojedcev; rastlinojedci in mesojedci / ekspr. ta človek ne je mesa, je rastlinojedec vegetarijanec
SSKJ²
rastlinoslôvec -vca m (ȏ)
knjiž. botanik: te rastline vzbujajo pozornost rastlinoslovcev
SSKJ²
rastlínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rastlino: rastlinski deli; rastlinski sokovi / rastlinski škodljivci; rastlinske bolezni / uživati rastlinsko hrano; rastlinska barvila / rastlinske vrste / ornament z rastlinskimi motivi
♦ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; rastlinske populacije; rastlinska združba skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah; biol., kem. rastlinska beljakovina; bot. rastlinska geografija veda, ki ugotavlja razširjenost rastlin na zemlji; rastlinska odeja vse rastline, ki rastejo na določenem območju; jezikosl. rastlinsko ime ime rastline; usnj. rastlinsko strojilo
SSKJ²
rastlínstvo -a s (ȋ)
rastline kot celota: proučevati rastlinstvo; varstvo rastlinstva / alpsko, vodno rastlinstvo
♦ biol. sistematska kategorija rastlinstva
SSKJ²
rastljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki bujno, rad raste: rastljiva drevesa / ekspr. to je rastljiva zemlja rodovitna
SSKJ²
rástnost -i ž (ā)
sposobnost za rast: gnojila vplivajo na rastnost; raziskovati rastnost rastlin, živali; pomanjkljiva rastnost semena
SSKJ²
rastrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
tisk. s presvetljevanjem narediti, da na poltonskem posnetku nastane raster: rastrirati fotografijo
// s strojem natisniti črte na papir: rastrirati papir za zvezke
    rastríran -a -o:
    rastrirani papir
SSKJ²
rástrski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na raster: rastrski postopek / rastrska folija, plošča; rastrska mreža / večbarvni rastrski plakati; rastrski tisk / rastrski kliše kliše, ki izkazuje poltone; rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ráš -a m (ȃ)
zastar. raševina: nosila je obleko iz raša / oblekla je star raš in odšla delat
SSKJ²
rášast -a -o prid. (á)
raševinast: rašast suknjič
SSKJ²
rášč -í ž (ȃ)
star. rast: uravnavati rašč dreves / duhovna rašč / močvirska rašč
SSKJ²
rášča -e ž (á)
star. rast: rašča novih poganjkov; čas rašče / nekateri otroci zaostajajo v rašči / po rašči je velik / bujna rašča okrog vode
♦ med. rašča maligne bule
SSKJ²
ráščav -a -o prid. (á)
knjiž. ki bujno, rad raste: raščave rastline / begonija je tako raščava, da na odrezanih mestih lista razvije nove poganjke
SSKJ²
ráščavost -i ž (á)
knjiž. lastnost raščavega: boljšati, preizkušati raščavost sort; raščavost in cvetivost
SSKJ²
ráščenje -a s (á)
glagolnik od raščiti: raščenje perjadi na dvorišču
SSKJ²
ráščenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost raščenega: krepka raščenost telesa
SSKJ²
ráščiti -im nedov. (á ā)
vet., pri perutnini oplojevati: petelin rašči kokoš
    ráščiti se pri pticah
    spolno se združevati, pariti se: na dvorišču so se raščili golobi
    ráščen -a -o:
    raščena jajca
SSKJ²
rašeljíka -e ž (í)
agr. grm ali drevo z belimi cveti v grozdih in črnimi plodovi: cepiti češnjo, višnjo na rašeljiko; prim. rešeljika
SSKJ²
rášev -a -o prid. (á)
zastar. raševinast: nositi raševo obleko
SSKJ²
ráševen -vna -o prid. (á)
zastar. raševinast: nosil je cokle in raševne hlače
SSKJ²
raševína in ráševina -e ž (í; á)
1. grobo domače sukno: tkati raševino; obleka iz raševine / biti oblečen v sivo raševino / jetniška raševina
2. etn. jed iz kaše in moke, znana na Gorenjskem: jesti, zabeliti raševino
SSKJ²
raševínast in ráševinast -a -o prid. (í; á)
ki je iz raševine: raševinasta obleka, srajca
● ekspr. govoril je trd, kmečko raševinast jezik grob, nekultiviran
SSKJ²
ráševnat -a -o prid. (á)
raševinast: doma so moški nosili raševnate hlače
SSKJ²
ráševnik -a m (á)
star. obleka iz raševine: menihi v dolgih raševnikih
SSKJ²
rašílo -a s (í)
star. greblja, grebljica: z rašilom čistiti pepel iz peči
SSKJ²
rášiti -im nedov. (á ā)
star. drezati, grebsti: rašil je po žerjavici in kmalu je zagorelo
SSKJ²
rášpa -e ž (ȃ)
orodje z drobnimi zobci po površini za obdelovanje nekovinskih predmetov: z rašpo zgladiti ostre robove; pile in rašpe / čevljarska, lesna rašpa; ploščata, polokrogla rašpa
SSKJ²
rášpati -am nedov. (ȃ)
z rašpo obdelovati nekovinske predmete: rašpati les, usnje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rášpla in rášplja -e ž (ȃ)
1. rašpa: odžagane robove deske je zgladil z rašplo
2. etn. hiter ljudski ples z raznožnimi poskoki na mestu: plesati rašplo
SSKJ²
rášplati -am in rášpljati -am nedov. (ȃ)
rašpati: rašplati konju kopito; pren., ekspr. veter je vso noč rašplal po slamnati strehi
SSKJ²
ratáj -a m (ȃ)
zastar. orač: rataj je spet začel orati
SSKJ²
ratán -a m (ȃ)
tropska vzpenjalka z visokim polnim steblom in zelo lahkim, trdim, prožnim lesom: pohištvo iz ratana; bambus in ratan / lakirani, naravni, umetni ratan
SSKJ²
ratár -ja m (á)
zastar. orač: ratar je stopal za plugom / vsakdanje življenje slovenskega ratarja kmeta
SSKJ²
ràtatà medm. (ȁ-ȁ)
posnema glas bobna, trobente: četa je korakala po taktu: ratata, ratata / ratata, se je spet oglasila strojnica
SSKJ²
rátati -am dov. (ȃ) nižje pog.
1. postati1: ratati lačen; ratalo mu je dolgčas / zaradi njegovega vprašanja je ratala rdeča je zardela
2. nastati, razviti se: ni vedel, kaj bo ratalo iz tega
3. posrečiti se, uspeti: to nama bo gotovo ratalo
SSKJ²
ráteški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Rateče: rateški prebivalci
♦ lit. rateški rokopis in Rateški rokopis več zapisov molitvenih obrazcev v slovenskem jeziku iz druge polovice 14. stoletja
SSKJ²
ratificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. potrditi, priznati: državni zbor je ratificiral arbitražni sporazum o meji; ratificirati mirovno pogodbo
    ratificíran -a -o:
    pogodba je ratificirana
SSKJ²
ratifikácija -e ž (á)
glagolnik od ratificirati: ratifikacija pogodbe, sporazuma; besedilo je bilo predloženo v ratifikacijo vsem vladam držav; akt o ratifikaciji
SSKJ²
ratifikacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ratifikacijo: ratifikacijski postopek / ratifikacijske listine
SSKJ²
ratiné -êja m (ẹ̑ ȇ)
tekst. rahlo, debelo blago, kosmateno na licu: obleka iz ratineja
SSKJ²
rating in rêjting -a [rêjting-] m (ȇ)
1. položaj, uvrstitev na primerjalni ocenjevalni lestvici, zlasti v očeh javnosti, poslovnih partnerjev: dvigati, reševati rating države, stranke; kreditni rating banke, države; mednarodni rating agencije, podjetja; nizek, povprečen, visok rating; rating gledanosti / javnomnenjski rating
2. šport. število točk, s katerimi se glede na rezultate, dosežene v določenem obdobju, določi moč igralca: dobiti visok rating; ta teniški igralec, šahist je po ratingu na desetem mestu; v prid. rabi: rating lista
SSKJ²
ratio -a [rácijo] m (ȃ)
knjiž. razum: v njem prevladuje ratio nad čustvom / ratio preprečuje pristop k umetniškemu jedru literarnega dela
SSKJ²
ratíšče -a s (í)
nar. vzhodno držaj: ratišče sekire / nasaditi koso na ratišče kosišče
♦ alp. ratišče cepina
SSKJ²
rátluk -a m (ȃ)
gastr. orientalska slaščica iz kuhanega škroba in sladkorja z dodatkom dišav in barvil: jesti, kupiti ratluk; ratluk z orehi
SSKJ²
raván1 -i ž (ȃ)
zastar. ravnina: peljati se po ravani
SSKJ²
raván2 -vní ž (ȃ)
knjiž. ravnina: živeti na ravni, v ravni; po ravneh tekoče reke; leteti nizko nad ravnjo; močvirna, travnata ravan / Četena Ravan / ekspr. bojna ravan
● knjiž. dvigati življenjsko ravan raven, nivo
SSKJ²
ravan3 prid., gl. raven3
SSKJ²
ravánski -a -o prid. (ȃ)
knjiž. ravninski: ravanski prebivalci / ravanska vas
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rávbar -ja m (á)
nižje pog. ropar, razbojnik: pridružil se je ravbarjem
♦ etn. ravbarji in žandarji otroška igra, pri kateri ena skupina otrok lovi drugo
SSKJ²
rávbarski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na ravbarje: bali so se ravbarskih tolp / ravbarski napadi
● pog. narediti komu ravbarsko lojtrico, ravbarske lojtrice nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne
SSKJ²
rávbšic -a m (ȃ)
nižje pog. divji lovec: ravbšic je nastavil srnam zanko; lovci in ravbšici
SSKJ²
rave in rêjv -a [rêjv-] m (ȇ)
zvrst elektronske plesne glasbe, popularne zlasti v devetdesetih letih, za katero je značilna mešanica tehna, trancea, hardcora, housa: rave jih popolnoma prevzame; poslušati rave; ljubitelji rava; metal, tehno in rave
// glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na tako glasbo: iti na rave; plesati, zabavati se na ravu; izbrati obleko za rave; v prid. rabi: rave party rave zabava; rave glasba; rave kultura, scena; rave zabava glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na tako glasbo
SSKJ²
ráven1 -vní in -vni ž (ā)
star., navadno v imenovalniku in tožilniku ednine ravnina: priti s hriba na raven, v raven; na ravneh so se pasle črede krav
SSKJ²
ráven2 tudi ravèn -vní ž, or. ed. rávnijo tudi ravnjó (á; ə̏ ȋ) navadno s prilastkom
1. kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava: dvigati izobrazbeno, kulturno, življenjsko raven prebivalstva; duševna raven učencev; zdrkniti na raven, pod raven povprečnosti; biti na visoki umetniški ravni
// kar opredeljuje kvantitativno vrednost pojava: ohraniti raven dohodkov; izvoz je presegel pričakovano raven
2. publ. stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti: razpravljali bodo na vseh ravneh; analize so opravili na ravni občine / konferenca na najvišji ravni konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav
● publ. prehajati z estetske na sociološko raven z estetskega področja na sociološko; publ. biti na ravni biti dober, kvaliteten; publ. pojava sta na isti ravni sta enakovredna; sta istovrstna; publ. biti pod ravnijo biti podpovprečen, nekvaliteten, slab
SSKJ²
ráven3 stil. raván rávna -o tudi -ó prid. (á ȃ á)
1. ki se ne odklanja, ne izstopa iz osnovne smeri: potegniti ravno črto; stati v ravni vrsti; cesta je ravna, brez ovinkov / ravna drevesa / pred njim se je razprostiral raven svet, travnik; ravne ploskve; tla so popolnoma ravna brez vboklin ali izboklin; morje je bilo ravno kot miza / ravni lasje lasje, ki niso kodrasti, skodrani
// ki je tak zaradi svojega namena: raven nož; dleto mora biti ravno
// ki ima naravno, pravilno obliko: ima ravne noge; bil je raven kot jelka, sveča / ima grški, raven nos nos v isti črti s čelom
2. zastar. enak, enakovreden: najina položaja sta ravna; ni jima raven / ni ji ravna po lepoti
3. zastar. dosleden, načelen: je vzkipljiv, a raven človek / ima raven značaj
4. zastar. sod3, paren2: ravne in neravne hišne številke
♦ arhit. ravna streha streha, ki je vodoravna ali nagnjena za manj kot šest stopinj; fiz. ravno zrcalo gladka ravna ploskev, ki odbija vpadajoče valovanje; geom. ravna ploskev ravnina ali del ravnine; min. ravni prelom prelom, pri katerem je ploskev zaradi enake debeline posameznih zrn ravna, gladka; pravn. sorodniki v ravni črti sorodniki, ki neposredno ali posredno izhajajo drug od drugega; teh. ravno ozobje ozobje, pri katerem so zobje ravni; ravno steklo; vet. ravna glava glava s čelom in nosnim grebenom v isti ravnini; zool. ravno vretence vretence, ki je spredaj in zadaj ravno
    rávno tudi ravnó prisl.:
    ravno se držati, hoditi; ravno potegnjena črta; sam.: hiša stoji na ravnem
SSKJ²
raver ipd. gl. rejver ipd.
SSKJ²
raviól -a m (ọ̑)
nav. mn., gastr. izdelek iz rezančnega testa trikotne ali obročaste oblike z nadevom, navadno iz sesekljanega mesa: preliti raviole s paradižnikovo omako; zakuhati raviole v juho
SSKJ²
rávna -e ž (á)
zastar. ravnina: hodil je po gorah in po ravnah, preden je prišel na cilj
SSKJ²
ravnálec -lca [rau̯nalca in rau̯nau̯ca] m (ȃ)
nekdaj delavec, ki kaj ravna: zaposlen je kot ravnalec kož
♦ teh. premakljiva priprava na pisalnem stroju, ob kateri se vlaga papir
SSKJ²
ravnálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. nanašajoč se na ravnanje: ravnalna letev, miza, plošča; ravnalno kladivo, nakovalo / ravnalni stroj za pločevino / ravnalne naprave v vesoljski ladji krmilne naprave
SSKJ²
ravnálka -e [tudi rau̯nau̯ka] ž (ȃ)
nekdaj delavka, ki kaj ravna: dela kot ravnalka časopisov
♦ teh. ravnalna letev, plošča
SSKJ²
ravnálnik -a m (ȃ)
teh. stroj za ravnanje pločevine: ravnati palice na ravnalniku, z ravnalnikom / pločevinski ravnalnik
♦ agr. stroj z ravno desko za ravnanje, izravnavanje tal
SSKJ²
ravnálo -a s (á)
1. priprava za ravnanje: za ravnalo je uporabil desko
// grad. priprava za določanje, ugotavljanje vodoravnosti: z ravnalom ugotoviti ravnost zidu / cevno ravnalo; vodno ravnalo vodna tehtnica
2. knjiž. regulator: naravnati ravnalo glasnosti, pritiska
3. knjiž. kar kaj uravnava sploh: pelin je ravnalo za želodec / ugotoviti osnovna ravnala proizvodnje
♦ žel. parno ravnalo naprava parne lokomotive, s katero se uravnava pritisk pare med kotlom in cilindri
SSKJ²
ravnánje -a s (ȃ)
glagolnik od ravnati:
a) ravnanje pločevine, žice / ravnanje ljudi v vrste / ravnanje zlomljene roke je bolelo
b) tako ravnanje ni bilo pravično; utemeljevati, zagovarjati svoje ravnanje; ne strinja se z njegovim ravnanjem; prijazno, surovo, vljudno ravnanje
c) ravnanje s temi aparaturami je preprosto; vadil se je v ravnanju s puško, sabljo / slabo ravnanje z denarjem ga je privedlo na rob propada
SSKJ²
ravnátelj -a m (ȃ)
kdor vodi šolo, zavod ali ustanovo: imenovali so ga za ravnatelja / šolski ravnatelj; ravnatelj drame, galerije; pomočnik ravnatelja / bančni ravnatelj; ravnatelj premogokopne družbe
♦ šol. ukor ravnatelja nekdaj vzgojni ukrep, za dve stopnji višji od ukora razrednika
SSKJ²
ravnáteljev -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ravnatelje: ravnateljeva pisarna
♦ šol. ravnateljev dan nekdaj dan, ki ga ravnatelj šole enkrat na leto določi kot pouka prost dan, zlasti za kulturne, športne dejavnosti
SSKJ²
ravnateljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od ravnateljevati: med njegovim ravnateljevanjem je prišlo do mnogih sprememb v zavodu
SSKJ²
ravnateljeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. biti ravnatelj: ravnateljeval je petnajst let
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ravnáteljica -e ž (ȃ)
ženska, ki vodi šolo, zavod ali ustanovo: dolgoletna ravnateljica; gospa ravnateljica; ravnateljica gimnazije, osnovne šole, vrtca
SSKJ²
ravnáteljski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ravnatelje: ravnateljske dolžnosti; dobiti ravnateljsko mesto / ravnateljski sestanek
SSKJ²
ravnáteljstvo -a s (ȃ)
1. služba ravnatelja: sprejeti ravnateljstvo v novem zavodu / ravnateljstvo mu je povzročalo precej skrbi
2. urad ravnatelja: ravnateljstvu opere se je prijavilo na razpis več pevcev, kot so jih potrebovali; prostori ravnateljstva
SSKJ²
ravnáti -ám nedov. (á ȃ)
1. delati ravno: ravnati žeblje, žico; upognjeni listi koruze so se začeli ravnati / zadaj za hišo so z buldožerjem ravnali zemljo; kar naprej si je ravnala gube na obleki / ravnala je perilo in ga dajala v omaro zlagala
// delati, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: ravnati komu izpahnjeno nogo
2. s prislovom kazati do česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih: ne ravnaj tako s knjigami; ljubeznivo, prijazno, surovo ravnati s kom; ekspr. ravnati s kom v rokavicah obzirno, previdno; ravnati s čim kot svinja z mehom grdo, malomarno / vedel je, kako mora ravnati ob nesreči; na tvojem mestu bi ravnal drugače; ravnati po pameti, proti volji drugih; ravnal je pravilno, po svoje / ravna v skladu s predpisi / ravnati po pogodbi
3. v zvezi z z delati s čim tako, da opravlja svojo vlogo, da se dosega določen namen: naučil ga je ravnati s kompasom, puško; ne zna ravnati s temi stroji / ne zna ravnati s konji; negospodarno ravnati z odpadki, surovinami / slabo ravna z denarjem; previdno ravnaj z ognjem, da ne bo požara
4. star. voditi1, usmerjati: ravnati vole, voz / ravnati koga na pravo pot / pogovor so ravnale ženske
5. star. voditi, biti vodja: postavljanje mlaja je ravnal oče / to kmetijo ravna preudaren gospodar
● ekspr. ravnati komu s palico kosti tepsti ga; star. gospodinja je ravnala večerjo pripravljala
    ravnáti se 
    1. v zvezi s po imeti za vodilo pravilnosti svoje dejavnosti dejavnost osebe, stvari, ki jo izraža dopolnilo: zmeraj se je ravnal po drugih; ladje v konvoju naj se ravnajo po prvi ladji / njihova politika se ravna po uradni
    2. v zvezi s po delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: ravnati se po navodilih, ukazih; ravnati se po vremenu
    3. star., v zvezi z z primerjati se, enačiti se: ona se ne more ravnati s teboj; njena obleka se po kroju ravna z najlepšimi na reviji / ded se je pri košnji ravnal z vnuki tekmoval z njimi
    4. star., s prislovnim določilom pripravljati se na odhod, odpravljati se: že navsezgodaj se je ravnala od doma, k prijateljem / ravnal se je na boj, na vojsko
    ●     zastar. ozka cesta se ravna v gozd pelje, vodi; zastar. živina se jim dobro ravna uspeva; zastar. ravna se oblastno vede se
    ♦     jezikosl. pridevniške besede se ravnajo po samostalniku imajo enak spol, sklon in število kot samostalnik, s katerim se vežejo; voj. na desno, na levo ravnaj se izraža povelje, naj se vojaki, osebe ob obratu glave na desno, na levo postavijo, poravnajo v čim bolj ravno vrsto
SSKJ²
ravníca -e ž (í)
manjši raven svet: pred njim se je razprostirala ravnica; obdelal je vsako ravnico med skalnatimi griči; ustavili so se na ravnici pod vrhom hriba; plodna, travnata ravnica / naplavinska ravnica
SSKJ²
ravník in rávnik -a m (í; ā)
1. knjiž. umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico; ekvator: pokrajine ob ravniku; ladja je plula južno od ravnika
2. geogr. ostanek nekdaj uravnanega površja: ob vrhu tega hribovja so vidni ostanki ravnika / kraški ravnik uravnano kraško površje, ki ga lahko razčlenjujejo manjše ali srednje velike kraške kotanje
SSKJ²
ravnílce -a s (ī)
manjšalnica od ravnilo: kovinsko, leseno ravnilce
SSKJ²
ravnílo -a s (í)
1. priprava za delanje, risanje ravnih črt: podčrtati z ravnilom; kovinsko, leseno ravnilo; ravnilo z označenimi centimetri / risati s šestilom in ravnilom
♦ agr. sadilno ravnilo lesena letev za določanje sadilnega mesta sadike; teh. nastavno ravnilo; priložno ravnilo s kratko prečko na koncu, ki se položi ob rob risalne deske
2. star. vzor, vodilo: to mu je postavil za zgled in ravnilo / očetove besede so mu bile življenjsko ravnilo
SSKJ²
ravnína -e ž (í)
1. navadno večji raven svet: prehoditi, prevoziti ravnino; sredi ravnine leži vas; naselili so se na ravnini; cesta se je z griča spustila v ravnino; rodovitna, travnata ravnina / ekspr. okoli njega se je razprostirala široka morska ravnina ravan
2. višina (ravne) površine česa: ta roža ima cvete v isti ravnini; ravnina oken
3. zastar., navadno s prilastkom kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava; raven2: dvigati izobrazbeno, kulturno, življenjsko ravnino prebivalstva
4. publ., s prilastkom stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti: vprašanje so že obravnavali na različnih ravninah
5. geom. ploskovna tvorba, na kateri leži premica, ki poteka skozi različni točki tvorbe: določati točke na ravnini; lega likov v ravnini; z ravnino presekati kroglo; navpična, vodoravna ravnina / dotikalna ravnina ki se dotika ploskve na določenem mestu; narisna, tlorisna ravnina; prava ravnina na kateri so končne, dostopne točke; projekcijska, risalna, simetrijska ravnina
♦ fiz. polarizacijska ravnina pravokotna na smer električnega polja; jezikosl. glasoslovna, pomenska, skladenjska ravnina jezika; lit. pripovedna ravnina; šport. ciljna ravnina ravni del tekmovalne steze pred ciljem
SSKJ²
ravnínec -nca m (ȋ)
kdor živi na ravnini ali je doma z ravnine: ravninci in hribovci
SSKJ²
ravnínica -e ž (í)
manjšalnica od ravnina: na ravninici so se pasle krave; travnata ravninica na robu gozda
SSKJ²
ravnínje -a s (ȋ)
geom. množica ravnin v prostoru: skupna točka ravnin v ravninju / osno ravninje ravnine, ki potekajo skozi isto premico; središčno ravninje ravnine, ki potekajo skozi isto točko
SSKJ²
ravnínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na ravnino: ravninski prebivalci / ravninski gozdovi; ravninske reke / ravninski svet
♦ geom. ravninski lik lik na ravnini; ravninski koordinatni sistem koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini; ravninska geometrija geometrija, ki se ukvarja z ravninskimi tvorbami; planimetrija; ravninska tvorba geometrijska tvorba, katere elementi so vsi na isti ravnini
SSKJ²
ravníški in rávniški -a -o prid. (ȋ; ā)
nanašajoč se na ravnik: ravniški del Afrike / rastlinstvo v ravniškem pasu
SSKJ²
rávno člen. (á)
1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: ravno on je to storil / ravno tisto obleko bom kupil; avtomobil je ustavil ravno pred hišo / ravno tak je kot oče; ravno tako govori kot njegov brat; danes sem ga ravno tam srečal kot včeraj; ravno toliko vem kot ti / v vezniški rabi: siten je, ravno zato ga ne maram; to bo treba natančno razložiti. Ravno tako ni jasno vprašanje rokov / v povedni rabi premalo delamo, to je ravno / ravno prav, takoj pridem
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: ne grem s teboj, ravno nalašč ne; obleka mu je ravno prav; ravno toliko časa imava, da greva v trgovino
// navadno v zvezi s še izraža omejitev za uresničitev dejanja: zdaj bo ravno še čas, da prideva na ta vlak; skril se je v travi, tako da se je ravno glava še videla / ravno deset evrov imam še za avtobus samo, le
2. v nikalnih stavkih izraža rahlo omejitev: ravno klical te nisem, pa če si že tu, tudi prav; dež ni ravno potreben; ravno sprti nismo, prav radi se pa nimamo
// izraža nezadostno stopnjo: hrana ni ravno dobra; dekle ni ravno lepo; ni ravno najbolj pameten, je pa priden
3. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je ravno odpeljal / v vezniški rabi zalotili so ga, ravno ko je vdrl v blagajno
4. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: ravno odhajal je, ko sem prišel / v vezniški rabi ravno ko je hotel vstopiti, ga je nagovoril neznanec
5. natančno, natanko: danes je ravno pet let od očetove smrti; ravno tri metre blaga potrebujem za plašč
● ekspr. zakaj naj plačam ravno jaz izraža nezadovoljstvo, očitek; pog. to ravno ne izraža, da trditev sogovornika ni v celoti sprejemljiva; iron. ti se pa ravno spoznaš na te stvari nič se ne spoznaš; ekspr. ravno treba ti je bilo iti v kino izraža nejevoljo, očitek; star. kozarček ti ne bo škodoval, če ga ravno nisi vajen čeprav
SSKJ²
ravno... prvi del zloženk
nanašajoč se na raven3: ravnočrten, ravnokrilec, ravnostropen, ravnotežje
SSKJ²
ravnočŕten -tna -o prid. (ȓ)
1. nanašajoč se na ravno črto: ravnočrtni vzorci na blagu / ravnočrtni bliski / ravnočrten razvoj dramskega dejanja premočrten
2. knjiž. dosleden, načelen: ravnočrtno gledanje na vzgojo
SSKJ²
ravnodúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: ravnodušen človek; do teh idej, ljudi je ravnodušen / popolnoma ravnodušen je do teh težav, za te težave ga ne vznemirjajo / pripovedoval je z ravnodušnim glasom; jezile so jo bratove ravnodušne pripombe
● ekspr. ni ravnodušen do nje čuti do nje naklonjenost, ljubezen
    ravnodúšno prisl.:
    ravnodušno gledati, govoriti
SSKJ²
ravnodúšje -a s (ȗ)
knjiž. ravnodušnost: ohraniti ravnodušje / novice so poslušali s hladnim ravnodušjem
SSKJ²
ravnodúšnež -a m (ȗ)
ekspr. ravnodušen človek: ni ravnodušnež, vsaka malenkost ga skrbi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
ravnodúšnost -i ž (ū)
stanje ravnodušnega človeka: njena ravnodušnost ob njegovi nesreči ga je bolela; nič jih ne spravi iz ravnodušnosti; za navidezno ravnodušnostjo se je skrivala radovednost / poslušala ga je s hladno ravnodušnostjo / ekspr. očitali so mu politično ravnodušnost
SSKJ²
rávnokar prisl. (á)
1. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je ravnokar odpeljal; ravnokar je stopila v hišo; sonce je ravnokar zašlo / ravnokar nakošena trava
2. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: četa se je ravnokar pripravljala h kosilu, ko je trobentač zatrobil alarm / otroci ravnokar vstajajo
SSKJ²
ravnokrílec -lca m (ȋ)
nav. mn., zool. žuželke z dvema paroma neenakih kril in močnim grizalom, Orthoptera: strigalice, bogomolke in drugi ravnokrilci
SSKJ²
ravnoméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. enakomeren: ravnomeren razvoj / pripoved v romanu je stilno izenačena in ravnomerna / ravnomerna površina ravna
    ravnomérno prisl.:
    v hrib je treba hoditi ravnomerno
SSKJ²
ravnoprávnost -i ž (á)
zastar. enakopravnost: uzakoniti ravnopravnost; boriti se za ravnopravnost / državljanska, verska ravnopravnost
SSKJ²
ravnorásel -sla -o [rau̯norasəu̯] prid. (ā á)
knjiž. ki je ravne rasti: les mora biti ravnorasel, brez grč in razpok / občudoval je lepo, ravnoraslo dekle, ki je hodilo pred njim
SSKJ²
rávnost -i ž (á)
lastnost, značilnost ravnega: ravnost črte / ravnost nog
SSKJ²
ravnôta -e ž (ó)
zastar. ravnina: s hriba so se kmalu spustili na ravnoto
SSKJ²
ravnotéžen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ravnotežje: ravnotežna lega / ravnotežne spretnosti / imeti dober ravnotežni čut
♦ anat. ravnotežni kamenčki drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni organ čutilo v notranjem ušesu za zaznavanje položaja glave; les. ravnotežna vlažnost lesa stanje lesa, da pri določeni temperaturi in določeni relativni vlažnosti zraka ne sprejema niti ne oddaja vlage; zool. ravnotežni mešiček mešiček na korenu tipalnice potočnega raka s čutnimi dlačicami in drobnimi peščenimi zrnci za vzdrževanje ravnotežja
SSKJ²
ravnotéžje -a s (ẹ̑)
1. stanje, v katerem je sila teže telesa, teles na obeh straneh enaka: izgubiti, obdržati ravnotežje; stopal je po ozki brvi in lovil ravnotežje; ladja je zaradi močnega sunka vetra prišla iz ravnotežja; skodelici tehtnice sta v ravnotežju / vrvohodec s palico za ravnotežje
2. navadno s prilastkom stanje, v katerem so
a) nasprotujoče si sile enako velike, močne: prizadevati si za politično, vojaško ravnotežje / posledice porušenega ravnotežja v naravi
b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: pisatelj je znal ustvariti ravnotežje med dogodki in opisi; ravnotežje med dohodki in izdatki / ekspr. barve na sliki so v ravnotežju
// stanje umirjenosti, duševne skladnosti: novica je v njem porušila ravnotežje / izgubiti duševno ravnotežje / ekspr. slabo vreme ga je vrglo iz ravnotežja
♦ anat. organ za ravnotežje ravnotežni organ; ekon. gospodarsko ravnotežje stanje, ko so gospodarske dejavnosti in panoge v določenem časovnem obdobju usklajene; načelo proračunskega ravnotežja načelo, da morajo biti proračunski izdatki enaki proračunskim prejemkom
SSKJ²
ravnotéžnica -e ž (ẹ̑)
drog za vzdrževanje ravnotežja: vrvohodec z ravnotežnico v rokah
SSKJ²
ravnotéžnosten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ravnotežje: ravnotežnostne vaje / s telovadbo izboljšati ravnotežnostni čut čut za ravnotežje
SSKJ²
ravnovésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ravnovesje: ravnovesne motnje v naravi / ravnovesni politični položaj / spraviti predmet iz ravnovesnega položaja ravnotežnega
♦ fiz. ravnovesna lega lega, v kateri telo vztraja, dokler ne nastopi nova zunanja sila
SSKJ²
ravnovésje -a s (ẹ̑)
1. stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka; ravnotežje: loviti ravnovesje na gredi; čoln so težko držali v ravnovesju
2. navadno s prilastkom stanje, v katerem so
a) nasprotujoče si sile enako velike, močne: vzpostavitev ravnovesja političnih, vojaških sil v svetu / ohranjevati, porušiti ravnovesje v naravi
b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: posamezne zgodbe romana so v ravnovesju / ekspr. slikarju se je posrečilo ustvariti ravnovesje v barvah / bilančno, proračunsko ravnovesje
// stanje umirjenosti, duševne skladnosti: po teh besedah se mu je vrnilo ravnovesje / poskušal je najti duševno, notranje ravnovesje / spraviti, ekspr. vreči koga iz ravnovesja
♦ fiz. stanje, v katerem telo vztraja, dokler ne nastopi nova zunanja sila
SSKJ²
rávs -a m (ȃ)
ekspr. spopad, pretep, zlasti s potegovanjem krempljev, zob po nasprotniku: opazovati ravs mačkov, petelinov / v tej hiši je večen ravs in kavs prepir, prerekanje, pretep
SSKJ²
rávsanje -a s (ȃ)
glagolnik od ravsati: ravsanje mačkov / dovolj mu je bilo njihovega prepiranja in ravsanja; pri ravsanju se je ranil v roko
SSKJ²
rávsast -a -o prid. (ȃ)
ekspr. grob2, pretepaški: ni se dobro počutil med ravsastimi otroki / bil je pravi človek za tiste težke, ravsaste čase
SSKJ²
rávsati -am nedov. (ȃ)
zastar. praskati, potegovati: ne ravsaj z žebljem po steni / ko se je plazil skozi grmovje, mu je trnje ravsalo roke in obraz
    rávsati se ekspr.
    spopadati se, tepsti se, zlasti s kremplji, zobmi: pes in mačka se spet ravsata; petelini se kavsajo in ravsajo / otroka se ravsata za igrače / ravsati se za dediščino grdo se prepirati
SSKJ²
rávsniti -em dov. (á ȃ)
prasniti, potegniti: ravsniti z žebljem po pohištvu / hotel je prijeti mačko, pa ga je ravsnila
    rávsniti se ekspr.
    spopasti se, stepsti se, zlasti s kremplji, zobmi: psa sta se renčeč znova ravsnila / fantje se bodo vsak čas ravsnili
SSKJ²
rávš -a m (ȃ)
nar. sleč, rododendron: pobočje je bilo poraslo z ravšem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
rávšelj -šlja in -na [rau̯šəlj] m (á)
1. star. iz vrbovih vej ali žice pletena košu podobna priprava za lovljenje rib, rakov; vrša: nastaviti ravšelj v vodo
// taki pripravi podobna mreža, past za ptiče, polhe: loviti z ravšljem
2. nav. slabš. grob, neolikan človek: ne mara imeti opravka s tem ravšljem; ta ženska je pravi ravšelj
SSKJ²
rávšje -a s (ȃ)
nar. sleč, rododendron: rdeči cveti ravšja
SSKJ²
rávt -a m (ȃ)
star. (slovesen) sprejem, družabna prireditev, navadno zvečer: povabiti na ravt; ravt pri grofici
SSKJ²
rayon gl. rejon
SSKJ²
ràz1 ráza m (ȁ á)
alp. skalnat greben v steni: preplezati raz; severni raz Mojstrovke
SSKJ²
ráz2 -í ž (ȃ)
knjiž. raza: na šipi so razi / čoln je puščal za seboj ravno raz brazdo
SSKJ²
raz3 predl., s tožilnikom, tudi z rodilnikom, stil. v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ráz- (ȃ)
knjiž. za izražanje premikanja od zgornje strani česa, tako da preneha neposreden dotik, ali dosege takega položaja; z2: vzeti čepico raz glavo; pasti raz mizo / vreči odejo raz sebe / megle se dvigujejo raz morje iznad morja
SSKJ²
ràz...1 predpona v sestavljenkah (ȁ)
za izražanje stanja osebe, ki je bila v kakem stanju, poklicu, funkciji, pa ni več; nekdanji, bivši: razjezuit, razkralj
SSKJ²
raz...2 predpona
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) premikanja ali usmerjenosti v več krajev, smeri: razgnati, raznesti, razvoziti / razgrniti, razložiti po mizi / razblebetati, razglasiti novico / v zvezi s se razbežati se, raziti se, razleteti se / glas se razlega po dolini
b) dejstva, da kaj ni več skupaj, v prvotnem položaju: razgrebsti, razriniti, razsuti / razpustiti, razširiti, raztegniti / razkoračiti se
c) delitve, ločitve na več delov: razcepiti, razdeliti, razrezati, razstaviti
č) nastopa stanja, navadno v veliki meri: razbesneti, razjeziti, razžariti / v zvezi s se razboleti se, razgovoriti se, razživeti se
d) dosege zaželenega namena, cilja: razgreti, razmehčati / razhoditi nove čevlje / razbrati
e) prenehanja obstajanja, stanja: razbliniti, razkrojiti, raztopiti / razdišati se
f) nasprotnosti tega, kar pomeni glagol z drugo predpono: razbarvati, razčlovečiti, razelektriti, razorožiti, raztovoriti, razvezati
g) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): razbistriti, razcefrati, raztrgati / razcvesti se
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: razbarvanje, razcepitev, razglasen, razhod
SSKJ²
ráza -e ž (á)
1. manjša povrhnja poškodba v obliki črte: s piljenjem narediti raze; raze na pohištvu, v lošču; kamen z razami
2. črta, guba: okrog oči je imela drobne raze; raze na čelu / ladja je puščala za seboj globoko razo brazdo
● knjiž. zapomnil si ga je zaradi rdeče raze na licu brazgotine; skozi razo v vratih je gledala na cesto razpoko, špranjo
♦ zool. škržna raza vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge
SSKJ²
razálo -a s (á)
geod. priprava z dvema cevkama, delno napolnjenima s tekočino, za določanje višinskih razlik med točkami na terenu:
SSKJ²
rázan -a -o prid. (ā)
knjiž. do roba poln: razana žlica moke
    rázano prisl.:
    razano poln lonec
SSKJ²
razánten -tna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki poteka skoraj ravno, vzporedno s površino: razanten let lastovk / razanten izstrelek
SSKJ²
razapníti -ím in razápniti -im dov., razápnil (ī í; ā ȃ)
odvzeti, odstraniti apnenec iz česa: razapniti vodo, zemljo
    razapníti se, in razápniti se med., v zvezi s kosti, zobje
    izgubiti kalcij: zaradi pomanjkanja vitamina D se kosti razapnijo
    razapnjèn -êna -o in razápnjen -a -o:
    razapnjena voda
SSKJ²
rázast -a -o prid. (á)
ki ima raze: razasta površina
SSKJ²
razbárvanje -a s (ȃ)
glagolnik od razbarvati: sredstvo za razbarvanje
SSKJ²
razbárvati -am dov. (ȃ)
narediti, da kaj nima več kake barve: razbarvati les, tkanino; sod, v katerem je bilo rdeče vino, je treba razbarvati; razbarvati z alkoholom / razbarvati lase / to sredstvo razbarva; pulover se je pri pranju razbarval; knjiž. obleka se je na soncu razbarvala je obledela
    razbárvan -a -o:
    razbarvana jopica
SSKJ²
razbásati -bášem tudi -básam dov., tudi razbasájte; tudi razbasála (á ȃ)
zastar. izprazniti: razbasati puško
    razbásati se nar.
    zrediti se: preveč se je razbasala
SSKJ²
razbegávati se -am se nedov. (ȃ)
knjiž. bežeč se razhajati: ob vpadih sovražne vojske so se ljudje razbegavali; pren. njegove misli so se razbegavale
SSKJ²
razbégel -gla -o [razbegəu̯] prid. (ẹ́)
knjiž. ki se je razbežal: iskati razbegle otroke / razbegla čreda
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razbégniti se -em se dov., tudi razbegníte se; tudi razbegníla se (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. razbežati se: množica se je prestrašena razbegnila / čreda se je razbegnila na vse strani / vsi dvomi, upi so se razbegnili
SSKJ²
razbelíti in razbéliti -im dov. (ī ẹ́)
1. močno segreti: razbeliti olje, železo; razbeliti peč za peko; razbeliti v ognju; s kurjenjem razbeliti; pečnice so se razbelile / ekspr. poletno sonce je razbelilo ozračje
2. nav. ekspr. povzročiti občutek velike toplote: pripeka mu je razbelila glavo
    razbéljen -a -o:
    hladiti si razbeljen obraz; od sonca razbeljene skale; razbeljeno jeklo
SSKJ²
razbéljati -am nedov. (ẹ́)
močno segrevati: razbeljati železo; pečnice so se hitro razbeljale
SSKJ²
razbéljenost -i ž (ẹ́)
stanje razbeljenega: razbeljenost jekla / razbeljenost puščavskega peska
SSKJ²
razberljív -a -o prid. (ī í)
ki se da razbrati: težko razberljiv napis / publ. delo ima razberljiv naslov poveden, pomenljiv
    razberljívo prisl.:
    s kakšnim namenom je bilo delo izdano, je razberljivo iz uvoda
SSKJ²
razbeséditi se -im se dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. knjiž. razgovoriti se: razbesedil se je o fotografiranju; preveč, zelo si se razbesedil
2. nar. spreti se, sporeči se: razbesedila sta se zaradi zemlje
SSKJ²
razbesnélost -i ž (ẹ́)
stanje razbesnelega: v razbesnelosti ga je hotel ubiti
SSKJ²
razbesnéti -ím dov., razbêsni in razbésni (ẹ́ í)
spraviti v besnost: očitki so ga razbesneli; poraz je gledalce zelo razbesnel
    razbesnéti se 
    1. začutiti, izraziti bes: množica se je razbesnela; zaradi nepomembnih stvari se je razbesnel; razbesneti se na koga, nad kom; ob njegovih besedah se je žena razbesnela, zastar. je razbesnela / kaj pravzaprav hočeš, se je razbesnel; pren. morje se je razbesnelo
    2. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo: boj, trušč se je razbesnel; proti večeru se je razbesnel vihar / manjši spopadi so se razbesneli v vojno
    razbesnèl in razbesnél -éla -o:
    razbesneli valovi; razbesnela množica
SSKJ²
razbesnévati se -am se nedov. (ẹ́)
ekspr. postajati (bolj) silovit: boj, nevihta se razbesneva
SSKJ²
razbesníti -ím dov., razbêsni in razbésni; razbésnil (ī í)
razbesneti: posmeh ga je razbesnil / tako se je razbesnila, da ga je udarila
SSKJ²
razbezljáti se -ám se [razbəzljati se in razbezljati se] dov. (á ȃ)
bezljajoč oditi na več strani: krave so se razbezljale
SSKJ²
razbežáti se -ím se dov., razbéži se; razbéžal se tudi razbêžal se (á í)
1. zbežati na več strani: ob prihodu policistov so se napadalci razbežali; glasno kričeč se razbežati / otroci se ob poku razbežijo na vse strani / ekspr. ko so ga dekleta zagledala, so se smejoč razbežala razšla
2. ekspr. izginiti, miniti: žalostne misli so se hitro razbežale; sanje o sreči se bodo kmalu razbežale
● ekspr. zgradili so novo tovarno za ljudi, ki se še niso razbežali po svetu odselili; knjiž., ekspr. novica se je razbežala po mestu hitro razširila
SSKJ²
razbíčati -am dov. (ī ȋ)
1. z bičanjem (zelo) raniti: razbičati upornikom hrbte; pren., ekspr. trpljenje mu je razbičalo srce
2. knjiž., ekspr. razburkati, razpeniti: veter je razbičal morje
// vznemiriti, razvneti: knjiga mu je razbičala domišljijo; razbičati strasti
    razbíčan -a -o:
    razbičan človek; od bolečine razbičan obraz; razbičana domišljija
SSKJ²
razbijáč -a m (á)
kdor razbija: razbijač skal / skupina razbijačev je napadla sedež stranke / ekspr. razbijač delavske solidarnosti
SSKJ²
razbijálec -lca [razbijau̯ca] m (ȃ)
kdor razbija: razbijalec skal, starega železa / ekspr. razbijalec enotnosti
SSKJ²
razbijálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razbijanje: razbijalno orodje / razbijalna dejavnost, politika
SSKJ²
razbijálski -a -o [razbijau̯ski tudi razbijalski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na razbijalce: razbijalsko orodje / razbijalska tolpa / razbijalsko delovanje nekaterih političnih skupin
SSKJ²
razbíjanje -a s (í)
glagolnik od razbijati: kladivo za razbijanje kamenja / razbijanje kozarcev / slišalo se je razbijanje po vratih / razbijanje po klavirju / razbijanje srca se je umirilo / razbijanje enotnosti v stranki / razbijanje iluzij
SSKJ²
razbijáški -a -o prid.(á)
nanašajoč se na razbijače: razbijaške tolpe / razbijaško delovanje / razbijaška kritika
    razbijáško prisl.:
    razbijaško delovati
SSKJ²
razbijáštvo -a s (ȃ)
slabš. razbijaško ravnanje ali dejanje: obsojati razbijaštvo demonstrantov / nekateri člani so bili zaradi razbijaštva izključeni iz organizacije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razbíjati -am nedov., stil. razbijála (í)
1. z udarcem, udarci delati iz česa majhne, drobne dele: razbijati skalo; razbijati s kladivom; skala se je kotalila po bregu in se razbijala / razbijati na manjše dele; pren., ekspr. s svojim delovanjem razbija temelje naše družbe
♦ fiz. razbijati atome
// nasilno delati, da se kaj zelo poškoduje: stavkajoči delavci so razbijali stroje; v pijanosti razbija
// delati, povzročati, da kaj zaradi udarca, padca
a) razpade na majhne, drobne dele: nerodna je, pri pomivanju pogosto razbija posodo; tanki kozarci se radi razbijajo
b) se zelo poškoduje, uniči: otroci pri igri razbijajo igrače; razbijati pohištvo
2. udarjati z nogo, z roko ob kaj: konji so razbijali ob tla; razbijati s pestjo po vratih; močno razbijati
// nav. ekspr. s takim udarjanjem delati, povzročati (velik) hrup: pijanec je kričal in razbijal; ne razbijaj, saj boš zbudil celo hišo
3. ekspr. glasno igrati, močno tolči: vsako popoldne sede za klavir in razbija; razbijati na boben / glasba mu razbija po glavi, v ušesih zaradi prevelike glasnosti neprijetno učinkuje nanj
4. ekspr. močno biti, utripati: srce ji je razbijalo od strahu / žila na senceh mu razbija; brezoseb. v glavi mi divje razbija
5. nav. ekspr. delati, povzročati, da kaka celota preide v dele: razbijati prevelika obdelovalna zemljišča / razbijati skupine v več manjših
// delati, povzročati, da kaj prenehava obstajati: s svojim vmešavanjem rada razbija zakone / razbijati sovražnikove patrulje / razbijati enotnost
6. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razbijati iluzije; z dokazovanjem razbijati zmotne teorije
● ekspr. strokovnjaki si že dolgo razbijajo glave s tem problemom veliko razmišljajo o njem; ekspr. s tem si ne bom razbijal glave delal skrbi; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni iz zimskega v zgodnjepomladno ali obratno
    razbijáje :
    razbijaje po vratih, je zbudil otroke
    razbijajóč -a -e:
    umiriti razbijajoče srce
SSKJ²
razbíranje -a s (ī)
glagolnik od razbirati: razbiranje starih pisav / kritično razbiranje podrobnosti
SSKJ²
razbírati -am nedov. (ī ȋ)
1. razpoznavati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: s prstom je kazal črke in razbiral besede; razbirati napise / nezaupno ga je opazovala, ko je razbiral pismo bral; razbirati podatke z instrumentov odčitavati
// razumevati ustaljene, dogovorjene znake; brati: zidar mora znati razbirati gradbeni načrt; razbirati šifrirano besedilo
2. knjiž. z gledanjem, opazovanjem česa ugotavljati, spoznavati kaj: iz urejenosti izložb je razbiral okus, znanje aranžerja / razbirati posamezne predmete razločevati
// ugotavljati, spoznavati sploh: iz njegovih besed razbiram, da je zelo nezadovoljen / znanstveniki razbirajo skrivnosti narave odkrivajo, razkrivajo / z njenega obraza razbira, kaj misli
● knjiž. zdelo se je, kot da razbira nasprotnikovo ponudbo presoja, ocenjuje; knjiž. razbiral je, kaj naj reče premišljeval, pretehtaval; publ. razbirati zrno od plev ločevati
SSKJ²
razbistrítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razbistriti: razbistritev vprašanj / prihod čet OZN bo pripomogel k razbistritvi položaja
SSKJ²
razbistríti -ím dov., razbístril; razbistrèn (ī í)
razviti sposobnost za mišljenje: razbistriti komu duha; počasi se mu je razum razbistril
// narediti kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: študija je razbistrila nekatera pravna vprašanja; pojmi so se popolnoma razbistrili
● hladen zrak mu je razbistril glavo ga je naredil sposobnega mišljenja; publ. pogovori so razbistrili položaj naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena
    razbistríti se 
    postati bister, zelo prozoren: voda se je razbistrila / ekspr. popoldne se je ozračje razbistrilo
SSKJ²
razbítek -tka m (ȋ)
nav. mn., knjiž. razbitina: razbitki ponesrečene ladje / zbirati razbitke lončenih posod črepinje
SSKJ²
razbíti -bíjem dov., razbìl (í ȋ)
1. z udarcem, udarci narediti iz česa majhne, drobne dele: razbiti kamen, skalo; s kladivom razbiti / razbiti oreh; ekspr. razbiti na drobne koščke čisto, popolnoma / razbiti na veliko drobcev; udaril je in led se je razbil; pren., ekspr. razbiti temelje družbenega reda
// nasilno zelo poškodovati: demonstranti so razbili poslopje, spomenik; s sekiro razbiti vrata / granata je razbila bunker
// narediti, povzročiti, da kaj zaradi udarca, padca
a) razpade na majhne, drobne dele: vse kozarce je že razbila; s fračo je razbil šipo; zrcalo je padlo na tla in se razbilo / vsa jajca so se razbila
b) se zelo poškoduje, uniči: otrok bo igrače hitro razbil; razbiti avtomobil; čoln se je razbil ob čereh; razbiti si koleno / v pretepu mu je razbil nos
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kaka celota preide v dele: razbiti veliko posestvo; prostor razbijemo s primerno namestitvijo pohištva; z nastankom nove države se je ozemlje razbilo / razbiti vojaško enoto; skupino bo treba razbiti zaradi negativnih vplivov na druge učence / razbiti razred v dva manjša
// narediti, povzročiti, da kaj preneha
a) obstajati: s svojim vmešavanjem je razbila prijateljevo družino; njuno prijateljstvo se je razbilo / razbiti stari družbeni red / razbiti enotnost / tujčev prihod je razbil dobro razpoloženje / razbiti upanje
b) delovati: aretacije so razbile organizacijo, stranko
c) biti, potekati: policija je razbila demonstracije; nasprotna skupina si bo prizadevala razbiti sestanek
3. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: razbiti ideale; razbiti teorijo; v trenutku so se razbile vse iluzije / razbiti predsodke odpraviti
● ekspr. ta dogodek mu je razbil vse načrte preprečil, onemogočil; ekspr. glavo ti bom razbil, če ne umolkneš kaznoval te bom; tepen boš
♦ fiz. razbiti atom; šah. razbiti obrambo doseči, da kralj nasprotnega igralca zaradi premaknitve ali izgube figure ni več zavarovan
    razbívši zastar.:
    razbivši vrata, so vdrli v hišo
    razbít -a -o:
    razbita družina; skleda je razbita ležala na tleh; razbito okno; jedro društva je razbito
    ●     knjiž. odgovarjal je z razbitim glasom žalostnim; publ. ozemlje je zelo razbito in nepregledno razčlenjeno; knjiž. pesnik je postajal vedno bolj razbit razdvojen, razklan
SSKJ²
razbitína -e ž (í)
1. nav. mn. ostanki razbitega večjega predmeta, predmetov: morje je naplavilo razbitine; potegniti truplo izpod razbitin; med razbitinami iskati ponesrečence / ladijske, letalske razbitine / razbitine starih posod črepinje; pren., ekspr. razbitine sreče, življenja
● ekspr. razbitina že dolgo leži ob cesti poškodovano vozilo; knjiž. razbitine uporniške vojske ostanki
2. ekspr., navadno v povedni rabi duševno in telesno propadel človek: njen mož je samo še razbitina
SSKJ²
razbítje -a s (ȋ)
glagolnik od razbiti: preprečiti razbitje letala / odkriti načrte za razbitje organizacije / razbitje enotnosti
SSKJ²
razbítost -i ž (ȋ)
dejstvo, da je kaj razbito: razbitost pohištva / gospodarska in politična razbitost dežele; razbitost kmetijstva
● knjiž. duševna, notranja razbitost razdvojenost, razklanost
SSKJ²
razblažíti -ím dov., razblážil (ī í)
knjiž. narediti kaj blago, plemenito: ljubezen ga je razblažila
    razblažíti se 
    postati zelo srečen: kadar je govorila o svojem otroku, se je razblažila / ob spominih se mu je obraz razblažil
SSKJ²
razblebetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
slabš. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: novico o poroki je hitro razblebetala
    razblebetáti se 
    razgovoriti se: v pijanosti se je razblebetal
SSKJ²
razblestéti -ím dov., razblésti in razblêsti (ẹ́ í)
knjiž. povzročiti, da se kaj blešči, lesketa: luna je razblestela morsko gladino
    razblestéti se 
    postati bleščeč: zvezda se razblesti / nebo se je razblestelo v siju lune; pren. pri Prešernu se je slovenska beseda mogočno razblestela
SSKJ²
razbleščáti -ím dov., razbléšči tudi razblêšči; razbléščal (á í)
knjiž. povzročiti, da se kaj blešči, lesketa: sonce je razbleščalo kapljice rose
    razbleščáti se 
    postati bleščeč: nebo se je razbleščalo od zvezd
    ●     knjiž. luč se je razbleščala po sobi bleščeč se razširila
SSKJ²
razblíniti -im dov. (í ȋ) nav. ekspr.
1. narediti, povzročiti, da česa ni več: njegove besede so razblinile dvome, pomisleke
2. knjiž. narediti, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: taki vložki pripoved razblinijo
    razblíniti se 
    1. prenehati biti, obstajati: megla se je že razblinila / obrisi gor so se razblinili v večernem mraku / privid se je razblinil v nič
    // izginiti, miniti: sanje o sreči so se razblinile; njegova slava se bo hitro razblinila / jeza, navdušenje se razblini
    2. knjiž. postati neizrazit, nejasen: v nekaterih umetnostnih smereh se forma razblini
    razblínjen -a -o:
    razblinjeno veselo pričakovanje; nekateri opisi so zelo razblinjeni
SSKJ²
razblínjanje -a s (í)
glagolnik od razblinjati: razblinjanje megle / razblinjanje upov
SSKJ²
razblínjati -am nedov. (í) nav. ekspr.
1. delati, povzročati, da česa ni več: razblinjati iluzije, utvare
2. knjiž. delati, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: različni opisi razblinjajo zgodbo
    razblínjati se 
    1. prenehavati biti, obstajati: dim se je začel razblinjati; prijeten občutek se razblinja kot milni mehurčki / vse se razblinja v nič
    // izginjati, minevati: naše upanje se razblinja / napetost in nemir sta se počasi razblinjala
    2. knjiž. postajati neizrazit, nejasen: v sodobnih umetnostnih smereh se forma razblinja
    razblinjajóč -a -e:
    razblinjajoče se meglice
SSKJ²
razblínjenje -a s (ȋ)
glagolnik od razbliniti: razblinjenje predsodkov, utvar / razblinjenje dima, megle
SSKJ²
razblínjenost -i ž (ȋ)
knjiž. dejstvo, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: kritiki očitajo delu razblinjenost / razblinjenost pripovedi
SSKJ²
razblóden -dna -o prid. (ọ́)
zastar. razuzdan, razvraten: razbloden človek / razblodno življenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razbóbnati -am dov. (ọ̑)
1. star. ob bobnanju naznaniti: birič je razbobnal, da bo v nedeljo dražba
2. slabš. na več krajih povedati, razglasiti: novico so hitro razbobnali
    razbóbnan -a -o:
    v nekaj dneh bo stvar razbobnana
SSKJ²
razbohotáti se -ám se tudi -óčem se dov. (á ȃ, ọ́)
knjiž. bujno in hitro se razrasti: po njivi se je razbohotal plevel / bula se razbohota
SSKJ²
razbohôtenje in razbohotênje -a s (ō; é)
glagolnik od razbohotiti se: razbohotenje osata / preprečiti razbohotenje negativnih idej
SSKJ²
razbohotéti se -ím se dov. (ẹ́ í)
knjiž. bujno se razrasti: po stezah se je razbohotela trava / rakasto tkivo se je razbohotelo
SSKJ²
razbohôtiti se -im se in razbohotíti se -ím se dov., razbohôtil se in razbohótil se (ó ō; ī í)
knjiž. bujno se razrasti: na poseki se je razbohotilo malinovo grmičevje; po njivah se razbohoti plevel; pren. administrativni aparat se je preveč razbohotil; v njem se je razbohotila želja po oblasti
● knjiž. v tistem času se je naturalizem razbohotil v vodilno umetnostno smer je postal vodilna umetnostna smer
    razbohôten -a -o in razbohotèn -êna -o:
    razbohoten osat; razbohoteno sovraštvo
SSKJ²
razbòj -ôja m (ȍ ó)
zastar. razbojništvo: kaznovali so ga zaradi razboja
SSKJ²
razbójen -jna -o prid. (ọ̑)
zastar. razbojniški: razbojna tolpa / razbojne zgodbe
SSKJ²
razbójnica -e ž (ọ̑)
1. ženska, ki napada, ropa in ubija ljudi: razbojniki in razbojnice
2. ekspr. ničvredna, malovredna ženska: ulična razbojnica
// neugnana, razposajena ženska, zlasti deklica: s sestro dvojčico sta bili pravi razbojnici
SSKJ²
razbójnik -a m (ọ̑)
1. kdor napada, ropa in ubija ljudi: v teh krajih je bilo veliko razbojnikov; poveljnik razbojnikov / cestni, morski razbojnik / ekspr. ponoči se okoli naselja potika razbojnik tiger
● ekspr. gleda kot levi razbojnik (na križu) grdo, hudobno
2. ekspr. ničvreden, malovreden človek: to so razbojniki, ne pa sosedje / kot psovka sram te bodi, razbojnik
// neugnan, razposajen človek, zlasti otrok: ti razbojniki so spet razbili šipo; postal je pravi razbojnik
SSKJ²
razbojnikováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. delovati, živeti kot razbojnik: razbojnikovali so po gozdovih in cestah
SSKJ²
razbójniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na razbojnike: razbojniško skrivališče, zbirališče / razbojniški napad / razbojniška tolpa / razbojniški fantje
● ekspr. bal se je njegovega razbojniškega pogleda hudobnega
SSKJ²
razbójništvo -a s (ọ̑)
dejavnost razbojnikov: kaznovati zaradi razbojništva / zatirati razbojništvo
// ekspr. ničvredno, malovredno dejanje: to razbojništvo ti bom le težko oprostila
SSKJ²
razbójstvo -a s (ọ̑)
star. razbojništvo: kaznovali so ga zaradi razbojstva / poročila o razbojstvih upornikov
SSKJ²
razbolélost -i ž (ẹ́)
stanje razbolelega: razbolelost zapestja / v razbolelosti je pozabil na trpljenje drugih / duševna, notranja razbolelost
SSKJ²
razbolênost -i ž (é)
stanje razbolenega: zaradi razbolenosti celega telesa ni mogel spati / občutek razbolenosti / čustvena, notranja razbolenost
SSKJ²
razboléti -ím dov., razbôlel (ẹ́ í)
1. nav. 3. os. povzročiti, da kaj postane (zelo) boleče: mazilo je rano razbolelo; tresljaji bodo nogo še bolj razboleli
2. knjiž. povzročiti, da kdo postane zaradi močnega čustva zelo prizadet, vznemirjen: ne povej mu, to bi ga samo razbolelo; ob tej novici se je razbolel
    razboléti se nav. 3. os.
    postati (zelo) boleč: grlo se je čez noč razbolelo; vse telo se mi je razbolelo; pren. srce se ji je razbolelo zaradi sinove nesreče; v njem se je razbolela zavest krivde
    razbôlel tudi razbolèl in razbolél -éla -o:
    razbolela glava; od premočne svetlobe razbolele oči
    razbolèn -êna -o:
    žalosten in razbolen človek; razboleni živci; razbolen se je premetaval po postelji; potrla ga je materina razbolena pripomba; razboleno koleno
SSKJ²
razbolévati -am nedov. (ẹ́)
1. nav. 3. os. povzročati, da kaj postane (zelo) boleče: dvigovanje težkih predmetov ramo razboleva
2. knjiž. povzročati, da kdo postane zaradi močnega čustva zelo prizadet, vznemirjen: z njim se je težko pogovarjati, vse ga razboleva; razboleva se ob misli na dom
    razbolévati se nav. 3. os.
    postajati (zelo) boleč: koleno se že spet razboleva
SSKJ²
razbòr -ôra m (ȍ ó)
knjiž. razčlenjevanje, analiza: tako kaže razbor; kritičen, nepopoln, podroben razbor; na začetku je razbor sodobne lirike; razbor gospodarskih razmer / ta razbor je preveč oseben presoja, ocena
● zastar. nič ne reci brez razbora premisleka; knjiž. razbor pesmi je pomanjkljiv izbor
SSKJ²
razbóren -rna -o prid. (ọ̄)
zastar. preudaren, pameten: njegov oče je razboren človek / razborna poraba blaga premišljena, pretehtana
SSKJ²
razborít -a -o prid., razborítejši (ȋ)
1. ekspr. nagel, vročekrven: ta človek je preveč razborit / odpusti mu, je v razboritih letih
// zelo živahen, nemiren: danes so otroci preveč razboriti / razborita domišljija
2. zastar. bistroumen, pameten: župan je bil izobražen in razborit
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razborítež -a m (ȋ)
ekspr. zelo živahen, nemiren človek: le s težavo je mirila male razboriteže
SSKJ²
razborítost -i ž (ȋ)
1. ekspr. naglost, vročekrvnost: zaradi svoje razboritosti med sodelavci ni bil priljubljen
// živahnost, nemirnost: razboritost otrok jo je izčrpavala
2. zastar. bistroumnost, pametnost: ponosen je na sinovo razboritost
SSKJ²
razbôsti -bôdem dov., razbôdel in razbódel razbôdla, stil. razbòl razbôla (ó)
narediti vbode, vbodljaje na več mestih: razbosti blago z iglo
    razbodèn -êna -o:
    razboden suknjič
SSKJ²
razbožánstviti -im dov. (ā ȃ)
knjiž. odvzeti božanskost: Prometej je s svojim dejanjem razbožanstvil boga / razbožanstviti umetnost
SSKJ²
razbráti -bêrem dov., stil. razberó; razbrál (á é)
1. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: na spomeniku je razbral le še ime; list je popackan, zato se nekaterih besed ne da razbrati; s težavo je razbral napis / razbrati skrivnostne znake
● knjiž. razbrati med vrsticami uganiti prikrito misel
// razumeti ustaljene, dogovorjene znake; prebrati: razbrati šifrirano besedilo
2. knjiž. z gledanjem, opazovanjem česa ugotoviti, spoznati kaj: razbrati simbolični pomen slike / bilo je temno, da nisem razbral, koliko jih je bilo razločil
// ugotoviti, spoznati sploh: razbrati pomen besede iz sobesedila; iz zadnjega pisma je razbrala, da je v tujini nesrečen; iz statistike razberemo, da se poraba povečuje / iz njenega vedenja je razbral, da je zaskrbljena; na njegovem obrazu je skušala razbrati, kaj misli
    razbráti se zastar.
    spoznati se, znajti se: v mojih zapiskih se ne bo nihče razbral
    razbrán -a -o:
    ta pisava je že razbrana
    ●     knjiž. kritično razbrane pesmi izbrane
SSKJ²
razbrázdanost -i ž (ȃ)
ekspr. lastnost, značilnost razbrazdanega: razbrazdanost površine kamna
SSKJ²
razbrázdati -am dov. (ā ȃ)
ekspr. narediti brazdi podobne zareze: motorni čoln je razbrazdal morje; nalivi so razbrazdali pobočje / skrbi in bolezni človeku razbrazdajo obraz
    razbrázdan -a -o:
    razbrazdan obraz; razbrazdana cesta; razbrazdano čelo
SSKJ²
razbrbráti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: nič ne zamolči, vse razbrbra
    razbrbráti se 
    razgovoriti se: ob kavi sta se razbrbrala
SSKJ²
razbŕcati -am dov. (r̄)
1. z brcanjem narediti, da kaj ni več skupaj, urejeno: v jezi je razbrcal čevlje po predsobi; v spanju razbrcati odejo
2. nar. vzhodno raztrositi: razbrcati gnoj, seno
    razbŕcati se ekspr.
    razodeti se, razkriti se: otrok se je ponoči razbrcal
SSKJ²
razbremenílen -lna -o prid. (ȋ)
ki razbremeni, razbremenjuje: razbremenilna opora / razbremenilna priča / razbremenilna izjava / razbremenilne okoliščine / razbremenilna cesta cesta, na katero se preusmeri del prometa s kake zelo prometne ceste
♦ grad. razbremenilni kanal kanal za dodatno odvajanje vode ob velikih pretokih; pravn. razbremenilni dokaz
SSKJ²
razbremenílnik -a m (ȋ)
1. teh. naprava za zmanjšanje vodnega tlaka v dovodnih ceveh: vodovod ima dva razbremenilnika
2. grad. kanal za dodatno odvajanje vode ob velikih pretokih: gradnja razbremenilnikov
SSKJ²
razbremenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razbremeniti: razbremenitev vozila / razbremenitev motorja / z oporo doseči razbremenitev poškodovane roke / prizadevanja za razbremenitev zaposlene žene
SSKJ²
razbremeníti -ím dov., razbreménil (ī í)
1. (od)vzeti breme, težek predmet s česa: razbremeniti avtomobil; vozilo je treba dvigniti, da se razbremenijo vzmeti / z berglami je razbremenil bolno nogo / razbremeniti motor; pren. odkrit pogovor ga je razbremenil
2. narediti, da ima kdo manj dela, dolžnosti: otrok bo zbolel, če ga ne boste razbremenili; družine ne moremo popolnoma razbremeniti gospodinjskega dela
● obvoznica bo razbremenila ceste skozi mesto na njih bo manj prometa
♦ pravn. razbremeniti posestvo hipotek
    razbremenjèn -êna -o:
    ukvarjal se je z otroki, da je bila žena razbremenjena
SSKJ²
razbremenjênost -i ž (é)
1. stanje razbremenjenega: razbremenjenost vozila
2. dejstvo, da je kdo razbremenjen: za sodobni čas sta značilni telesna razbremenjenost in duševna obremenjenost človeka
SSKJ²
razbremenjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razbremenjevanje: razbremenjevalno razkladanje / razbremenjevalne okoliščine
SSKJ²
razbremenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. jemati breme, težek predmet s česa: razbremenjevati tovorno vozilo; pren. s pripovedovanjem si je razbremenjeval vest
2. delati, da ima kdo manj dela, dolžnosti: gospodinjski stroji razbremenjujejo zaposlene ženske / razbremenjevati koga skrbi
SSKJ²
razbrízgati -am dov. (ȋ)
z brizganjem narediti, da pride kaj na večjo površino: razbrizgati vodo po cesti
SSKJ²
razbrizgávati -am nedov. (ȃ)
z brizganjem delati, da pride kaj na večjo površino: razbrizgavati vodo; blato se razbrizgava na vse strani / ekspr. iskre so se razbrizgavale po kovačnici razprševale
SSKJ²
razbrízgniti -em dov. (í ȋ)
z brizganjem narediti, da pride kaj na večjo površino: kolo je razbrizgnilo blato; olje se je razbrizgnilo na vse strani / ekspr. iskre se razbrizgnejo po kovačnici razpršijo
SSKJ²
razbrózgati -am dov. (ọ̑)
razriti, razmešati z rokami, z nogami: razbrozgati blato / otroci so razbrozgali lužo
    razbrózgan -a -o:
    razbrozgan sneg
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razbŕskati -am dov. (r̄ ȓ)
1. razkopati s kremplji, s prsti: kokoši so razbrskale gnoj / razbrskati gredo / s palico je razbrskal žerjavico
2. ekspr. spraviti v nered: ko je iskala jopico, je vse razbrskala
SSKJ²
razbrskávati -am nedov. (ȃ)
razkopavati s kremplji, s prsti: vrane so razbrskavale odpadke / z grabljami razbrskavati krtine
SSKJ²
razbrstéti se -ím se dov. (ẹ́ í)
narediti brste: kostanji se bodo kmalu razbrsteli / zapuščeni park se je razbrstel; pren. v njem se je razbrstela ljubezen
SSKJ²
razbrstíti se -ím se dov., razbŕstil se (ī í)
zastar. razbrsteti se: drevje in grmovje se je razbrstilo
SSKJ²
razbrzdánec -nca m (á)
ekspr. razbrzdán človek: veseljak in razbrzdanec
SSKJ²
razbrzdánka -e ž (á)
ekspr. razbrzdána ženska: mlada razbrzdanka
SSKJ²
razbŕzdanost1 -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost razbŕzdanega: razbrzdanost konja / razbrzdanost domišljije
SSKJ²
razbrzdánost2 -i ž (á)
lastnost, značilnost razbrzdánega človeka: razbrzdanost mladine / razbrzdanost domišljije / spolna razbrzdanost
SSKJ²
razbŕzdati -am dov. (r̄)
1. sneti, odstraniti brzdo: razbrzdati konja
2. knjiž. sprostiti: igra jih je razbrzdala / razbrzdati domišljijo
● knjiž. v teh razmerah se je človeški egoizem zelo razbrzdal povečal, razmahnil
    razbŕzdan -a -o:
    razbrzdan konj; razbrzdani otroci; razbrzdane misli
SSKJ²
razbrzdáti se -ám se dov. (á ȃ)
priti v stanje čustvene, čutne neobvladanosti, zlasti v želji po zadovoljevanju spolne ljubezni: mladina se je razbrzdala; v tem okolju se je popolnoma razbrzdal
    razbrzdán -a -o:
    razbrzdan starec; razbrzdana domišljija; razbrzdana mladina; razbrzdano popivanje, veseljačenje; razbrzdano življenje; prisl.: razbrzdano se smejati, živeti
SSKJ²
razbrzdávati -am nedov. (ȃ)
snemati, odstranjevati brzdo: hlapec razbrzdava konja
SSKJ²
razbúbiti se -im se dov. (ú ȗ)
knjiž. priti, nastati iz bube: metulj se je razbubil; pren. debelušno in mozoljavo dekle se je razbubilo v lepotico
SSKJ²
razbučáti se -ím se dov. (á í)
ekspr. v bučanju doseči (zelo) visoko stopnjo: morje, vihar se razbuči
SSKJ²
razbúhniti se -em se dov. (ú ȗ)
knjiž. razpočiti se: krompir se pri kuhanju razbuhne / v bližini se je razbuhnila granata je eksplodirala
SSKJ²
razbúriti -im dov. (ū ȗ)
1. povzročiti stanje velike vznemirjenosti: odločitev bo ljudi razburila; pok konja razburi; zelo razburiti / publ. novica je razburila duhove; ekspr. to mu je razburilo kri / film mu je razburil domišljijo razvnel
// povzročiti nezadovoljstvo, ogorčenost: pristranska kritika, krivica jih je razburila
2. knjiž. narediti razgibano, valovito: veter je razburil morsko gladino; proti večeru se je morje razburilo
    razbúriti se 
    začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: bolnik se ne sme razburiti; če se razburi, mu lahko škoduje; ekspr. za vsako malenkost se razburi; hitro se razburiti
    // izraziti nezadovoljstvo, ogorčenost: razburiti se zaradi slabega gospodarjenja; razburil se je nad sinovimi neuspehi; glasno, javno se razburiti / tega ne bom poslušal, se je razburil
    razbúrjen -a -o:
    razburjen človek; spregovoril je z razburjenim glasom; bil je tako razburjen, da ni mogel zaspati; razburjena je prišla domov; prisl.: razburjeno govoriti, oditi
SSKJ²
razbúrjanje -a s (ú)
glagolnik od razburjati: njegovo ravnanje je povzročalo razburjanje
SSKJ²
razbúrjati -am nedov. (ú)
povzročati stanje velike vznemirjenosti: nove ideje ljudi razburjajo; ta misel ga razburja / ekspr. ženske mu razburjajo kri / skrivnost je razburjala našo radovednost razvnemala
// povzročati nezadovoljstvo, ogorčenost: krivica ga razburja; s svojim ravnanjem je razburjala starše
    razbúrjati se 
    čutiti, izražati veliko vznemirjenost: bolnik se ne sme razburjati; ne razburjajte se zaradi nepomembnih stvari; ekspr. razburja se za vsako malenkost; ne razburjaj se po nepotrebnem; rad se razburja
    // izražati nezadovoljstvo, ogorčenost: razburjati se zaradi slabe kvalitete, nepoštenosti / spet se je vse podražilo, se je razburjala žena
    razburjajóč -a -e:
    razburjajoči se ljudje
SSKJ²
razbúrjenec -nca m (ȗ)
ekspr. razburjen človek: pomiriti razburjenca
SSKJ²
razbúrjenje -a s (ȗ)
stanje razburjenega človeka: hotel je prikriti svoje razburjenje; drhteti, tresti se od razburjenja; besede, izrečene v razburjenju / z velikim razburjenjem jo je poslušal / vsako razburjenje je za bolnika nevarno
SSKJ²
razbúrjenost -i ž (ȗ)
stanje razburjenega človeka: hotel je prikriti svojo razburjenost; zardela je od razburjenosti; v razburjenosti sta se sprla
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razbúrkanost -i ž (ȗ)
stanje razburkanega: razburkanost morja / ekspr. razburkanost čustev vznemirjenost, razvnetost
SSKJ²
razbúrkati -am dov. (ȗ)
narediti razgibano, valovito: burja je razburkala morje; proti večeru se je morje razburkalo
// ekspr. vznemiriti, razvneti: knjiga bo razburkala javnost; novica je razburkala vaščane / doživetje je razburkalo njegovo domišljijo
    razbúrkan -a -o
    deležnik od razburkati: razburkano morje
    // ekspr. nemiren, buren1: razburkani časi / razburkano življenje
SSKJ²
razburkávati -am nedov. (ȃ)
delati razgibano, valovito: razburkavati morsko gladino
// ekspr. vznemirjati, razvnemati: močna čustva ga razburkavajo
SSKJ²
razburljív -a -o prid., razburljívejši (ī í)
1. ki se (rad) razburja: razburljiv človek; bolnik je postal razburljiv / biti razburljive narave
2. ki razburi: razburljiv dogodek; razburljiva novica, zgodba
// ki je poln vznemirljivih dogodkov: razburljiv dan, sestanek; tekma je bila zelo razburljiva / razburljivo življenje / razburljiv poklic
    razburljívo prisl.:
    razburljivo živeti
SSKJ²
razburljívec -vca m (ȋ)
ekspr. razburljiv človek: s takim razburljivcem se je težko pogovarjati
SSKJ²
razburljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost razburljivega človeka: moti ga fantova razburljivost; bolestna razburljivost / razburljivost tekme
SSKJ²
razcapán -a -o prid. (á)
ekspr. raztrgan, ponošen: berač v razcapanem plašču / umazani in razcapani otroci
SSKJ²
razcapánček -čka m (á)
ekspr. otrok, oblečen v zelo raztrgano, ponošeno obleko: mali razcapanček se je vsem smilil
SSKJ²
razcapánec -nca m (á)
ekspr. kdor je oblečen v zelo raztrgano, ponošeno obleko: nihče ni hotel prisesti k razcapancu
// postopač, potepuh, berač1: kaj se potikaš po svetu kot kak razcapanec
SSKJ²
razcapánka -e ž (á)
ekspr. ženska, ki je oblečena v zelo raztrgano, ponošeno obleko: kakšna razcapanka je
SSKJ²
razcapánost -i ž (á)
ekspr. lastnost, značilnost razcapanega: razcapanost obleke
SSKJ²
razcedíti se -ím se dov., razcêdi se in razcédi se; razcédil se; razcejèn (ī í)
1. cedeč se priti na večjo površino: smetana iz razbite skodelice se je razcedila po mizi
2. ekspr. prenehati biti, obstajati: zaradi pomanjkanja se ji je razcedil dvojni podbradek
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: kar razcedila se je od prijaznosti / razcedil se je v samo vljudnost postal je pretirano vljuden
SSKJ²
razcefedráti -ám [rascefedrati in rascəfedrati] dov. (á ȃ)
star. razcefrati: razcefedrati rob obleke
    razcefedrán -a -o:
    razcefedrana podloga
SSKJ²
razcefránost -i [rascefranost in rascəfranost] ž (á)
lastnost, značilnost razcefranega: razcefranost hlač
SSKJ²
razcefráti -ám [rascefrati in rascəfrati] dov. (á ȃ)
1. raztrgati na koščke, nitke: jezno je razcefrala pismo; rob plašča se je razcefral / razcefrati na drobne koščke, v lističe / toča je razcefrala liste; pren. veter je razcefral oblake
2. ekspr. zelo negativno oceniti, zelo skritizirati: kritika je delo razcefrala; na sestanku bodo načrt verjetno popolnoma razcefrali
    razcefrán -a -o:
    razcefrane čipke; hlače so že razcefrane
SSKJ²
razcêjati se -am se nedov. (é)
cedeč se prihajati na večjo površino: voda, ki odteka iz korita, se razceja po dvorišču / v soncu se razceja sneg topi
SSKJ²
razcèp -épa m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od razcepiti: povzročiti, preprečiti razcep; po razcepu je postal predsednik na novo nastale organizacije; svetovnonazorski razcep; razcep stranke; razcep sveta na bloke; pisatelj prikazuje razcep med starimi in mladimi / razcep ogljikovodikov; razcep števila
2. razcepljenost: razcep v društvu se je še poglobil; razcep škoduje ugledu stranke
3. reža, ki nastane pri cepljenju: zabiti zagozdo v razcep
4. vsaka od cest, prog, ki nastane z razcepitvijo ceste, proge: voziti po desnem razcepu
// kraj, prostor, kjer se cesta, proga razcepi: na razcepu je kažipot
5. psiht. nenormalna, navadno bolezenska zveza, povezava med duševnimi dejavnostmi: razcep mišljenja / razcep osebnosti pojav, da se kdo čuti in vede kot dvojna, večkratna osebnost
● knjiž. razcep med osebnimi in skupnimi interesi nasprotje
♦ anat. razcep arterije, sapnika; fiz. razcep jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in se sprošča energija
SSKJ²
razcépek -pka m (ẹ̑)
1. del, ki nastane z razcepitvijo, razdelitvijo: stranka je razpadla na tri razcepke
♦ fiz. pri cepitvi urana nastali razcepki; kem. razcepki citronove kisline
2. vsaka od cest, prog, ki nastane z razcepitvijo ceste, proge; razcep: zaviti na desni razcepek / na razcepku je kažipot
SSKJ²
razcépen1 -pna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na razcep ali razcepitev: razcepne tendence v društvu / razcepni postopek v rafinerijah
♦ fiz. razcepni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana v jedrskem reaktorju
SSKJ²
razcépen2 -pna -o prid. (ẹ̄)
ki se da razcepiti, razdeliti: težko razcepno poleno
♦ mat. razcepni polinom polinom, ki ga je mogoče razstaviti na faktorje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razcepíšče -a s (í)
anat. mesto, kjer se kaj razcepi, razdeli: razcepišče aorte, sapnika
SSKJ²
razcepítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razcepiti: razcepitev debla, polena / razcepitev je stranko zelo oslabila / razcepitev države / razcepitev ogljikovodikov; razcepitev števila
SSKJ²
razcepíti in razcépiti -im dov. (ī ẹ́)
1. po dolgem razsekati, razklati: razcepiti deblo, panj; s sekiro razcepiti; udaril je in hlod se je razcepil / vihar je razcepil vrh macesna preklal, razklal; noht se mu je razcepil / razcepiti na dvoje; pren., ekspr. blisk je razcepil noč
// narediti, da kaj začne potekati v dve ali več smeri: razcepiti cesto; v dolini se proga razcepi / reka se razcepi v rokave; vejasto se razcepiti
2. ločiti v dele, skupine: stalni spori bodo razcepili organizacijo; prej enotno delavstvo se je razcepilo / razcepiti državo razdeliti
♦ fiz. razcepiti jedro uranovega izotopa; kem. razcepiti molekulo; mat. razcepiti polinom razstaviti ga na faktorje
    razcépljen -a -o:
    razcepljen jezik; razcepljeni lasje; razcepljeni smo na več taborov; drevesasto, viličasto razcepljen
    ●     knjiž. duševno, notranje razcepljen človek razdvojen, razklan
    ♦     bot. razcepljeni list
SSKJ²
razcépka -e ž (ẹ̑)
teh. zatič iz dvojne žice polkrožnega prereza, ki ima na enem koncu zanko, na drugem pa se razpre: podložke in razcepke
SSKJ²
razcépljati -am nedov. (ẹ́)
cepiti, deliti: gibanje razcepljajo notranja nasprotja
SSKJ²
razcépljenec -nca m (ẹ́)
knjiž. razdvojen, razklan človek: duševni razcepljenec
SSKJ²
razcépljenost -i ž (ẹ́)
stanje razcepljenega: razcepljenost debla / razcepljenost las, nohtov / razcepljenost živčnih vlaken / regionalna razcepljenost sveta; jezikovna, strankarska razcepljenost / razcepljenost naroda na več dežel
● knjiž. notranja razcepljenost sodobnega človeka razdvojenost, razklanost
♦ psiht. duševna razcepljenost shizofrenija
SSKJ²
razcepljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da razcepiti, razklati: razcepljiv les
2. fiz. v katerem se lahko doseže cepitev: razcepljivi izotopi
SSKJ²
razcmériti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑)
slabš. razjokati se: razcmeril se je, kot da so mu naredili veliko krivico
SSKJ²
razcoklán -a -o prid. (á)
ekspr. razhojen: razcoklane blatne poti so se poleti osušile
SSKJ²
razcúfati -am dov. (ȗ)
pog. razcefrati, razrahljati: razcufati žimo / toča je razcufala koruzo
    razcúfan -a -o:
    razcufana obleka
SSKJ²
razcúkati -am dov. (ú ȗ)
pog. raztrgati, razcefrati: trnje mu je razcukalo obleko
    razcúkan -a -o:
    razcukan predpasnik
SSKJ²
razcúnjati -am dov. (ū ȗ)
ekspr. raztrgati, razcefrati: razcunjati zaveso
    razcúnjan -a -o:
    razcunjana obleka
SSKJ²
razcvèlost in razcvêlost -i [prva oblika rascvəlost] ž (ə̀; é)
stanje razcvelega: razcvelost vrtnic / ekspr. ženska razcvelost
SSKJ²
razcvèsti se tudi razcvestì se -cvetèm se, in razcvêsti se -cvêtem se [rascvəsti se in rascvesti se] dov., razcvèl se razcvelà se in razcvêla se in razcvetèl se razcvetlà se in razcvêtel se razcvêtla se (ə̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas
1. narediti cvet, cvete: zaradi tople pomladi se sadno drevje zgodaj razcvete / ekspr. vrt se razcvete / cvet se razcvete se odpre
2. ekspr. dobiti (zelo) zdrav, lep videz: njen obraz se je razcvel; po porodu se je spet razcvela
3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: po vojni se je mesto spet razcvelo
// pojaviti se v veliki meri: razcvelo se je zanimanje za antično dramatiko / med njima se je razcvela ljubezen
4. ekspr. raztrgati se, razcefrati se: hlačni rob se hitro razcvete
● ekspr. od zadrege so se ji razcvela lica je zardela; ekspr. od pika se mu je razcvel nos postal temno rdeč; ekspr. ustnice so se ji razcvele v nasmeh nasmehnila se je
    razcvèsti tudi razcvestì, in razcvêsti knjiž.
    povzročiti, da kaj naredi cvet, cvete: pomlad razcvete češnje
    razcvèl -à -ò in razcvèl -a -o in razcvèl -êla -o:
    razcvela šmarnica; razcvelo dekle; 
prim. razcveteti se
SSKJ²
razcvèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od razcvesti se ali razcveteti se: razcvet tulipanov, zvončkov / prizadevati si za ponoven razcvet dežele; razcvet obrti je bil razmeroma počasen / kulturni razcvet; razcvet znanosti
2. ekspr. stanje, ko je kaj na visoki stopnji razvoja: razcvet je trajal nekaj let; mesto je zaradi turizma doživelo razcvet; doba razcveta / gospodarstvo dežele je v razcvetu
● ekspr. vrt je v razcvetu vse v njem cveti; ekspr. je v polnem razcvetu je zelo lepa, mlada; vznes. umrl je v razcvetu let mlad
♦ ekon. (gospodarski) razcvet doba, obdobje velike gospodarske dejavnosti
SSKJ²
razcvétanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od razcvetati se: pozno razcvetanje sadnega drevja / razcvetanje kulture
SSKJ²
razcvétati se -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. začenjati cveteti: ajda se razcveta; na prisojnih pobočjih so se razcvetale trobentice; pozno se razcvetati / cvet se že razcveta se odpira; pren., ekspr. dan se je razcvetal
2. ekspr. dobivati (zelo) zdrav, lep videz: niti opazil ni, kako se dekle razcveta
3. ekspr. postajati gospodarsko uspešen: mesto se veča in razcveta
// pojavljati se v veliki meri: v devetnajstem stoletju so se razcvetale čitalnice / upanje v rešitev se je vedno bolj razcvetalo
    razcvétati knjiž.
    povzročati, da kaj naredi cvet, cvete: topli dnevi razcvetajo tulipane
    razcvetajóč se -a -e:
    razcvetajoča se marjetica; razcvetajoče se mesto
SSKJ²
razcvetélost -i ž (ẹ́)
stanje razcvetelega: razcvetelost sadnega drevja / ekspr. njegovo dekle je bilo v polni razcvetelosti
SSKJ²
razcvetéti se -ím se dov. (ẹ́ í)
1. narediti cvet, cvete: češnja se je razcvetela; vrtnice se bodo kmalu razcvetele / ekspr. travniki so se že razcveteli / cvet se je razcvetel se je odprl; pren., ekspr. pomlad se je razcvetela; v meni se je razcvetelo novo upanje
2. ekspr. dobiti (zelo) zdrav, lep videz: hitro si je opomogla od bolezni in se spet razcvetela / od ljubezni se je kar razcvetel / razcvetela se je v lepotico
3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: mesto se je razcvetelo v srednjem veku; obrt in trgovina sta se zelo razcveteli
// pojaviti se v veliki meri: razcveteli sta se prevodna in izvirna književnost / ob reki so se razcveteli šotori / med njima se je razcvetela ljubezen
4. ekspr. raztrgati se, razcefrati se: ker so hlače predolge, se je rob hitro razcvetel
● ekspr. na obrazu se ji je razcvetela rdečica zelo je zardela
    razcvetèl in razcvetél -éla -o:
    komaj razcvetelo dekle; razcvetelo drevo
    razcvetèn -êna -o:
    razcvetena jablana, glogova vejica; 
prim. razcvesti se
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razcvétje -a s (ẹ̑)
knjiž. razcvet: pozno razcvetje rož / novo razcvetje gospodarstva / prizadevati si za razcvetje kulturne dejavnosti
● zastar. letos imajo sončnice malo razcvetja cvetov
♦ bot. čašasto, latasto razcvetje čašasto, latasto socvetje
SSKJ²
razcvétkati -am dov. (ẹ̑)
razdeliti socvetje na posamezne cvetove, manjše dele: razcvetkati brokoli, cvetačo
SSKJ²
razcvít -a m (ȋ)
star. razcvet: razcvit vrtnic / razcvit dežele / prizadevati si za razcvit šolstva / gospodarski razcvit je trajal le nekaj let
SSKJ²
razcvítati se -am se nedov. (ȋ)
star. razcvetati se: lipa se že razcvita / dekle se razcvita / mesto se vedno bolj razcvita / zaradi ugodnih razmer se je razcvitala umetnost
SSKJ²
razcvréti -cvrèm dov., razcvŕl (ẹ́ ȅ)
raztopiti maščobo: razcvreti surovo maslo, mast
SSKJ²
razčárati -am dov. (ȃ)
knjiž. odčarati: začaranega dečka je čarovnik spet razčaral / njeno življenje se ji je naenkrat zazdelo žalostno, kakor bi ga bil kdo hipoma razčaral
SSKJ²
razčeháti -ám dov. (á ȃ)
zastar. raztrgati, razcefrati: volk je psu razčehal uhelj; žice so se razčehale
    razčehán -a -o
    1. deležnik od razčehati: razčehani listi
    2. razmršen, razkuštran: mož z razčehano brado
    ♦     zool. razčehana kosmača del ptičjega peresa iz nesprijetih res, resic
SSKJ²
razčehljáti -ám dov. (á ȃ)
zastar. raztrgati, razcefrati: razčehljati list
    razčehlján -a -o
    1. deležnik od razčehljati: razčehljan trak
    2. razmršen, razkuštran: veverica s košatim, razčehljanim repom
SSKJ²
razčêhniti -em in razčehníti -čéhnem dov. (é ȇ; ī ẹ̑) nar.
1. razklati, preklati2: strela je razčehnila drevo; z ostrim kamnom razčehniti; kol se je razčehnil
2. razpreti, odpreti: zver je razčehnila čeljusti
SSKJ²
razčemériti1 -im tudi razčmériti -im [prva oblika rasčəmeriti in rasčemeriti] dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. povzročiti, da postane kdo čemeren: slabo vreme ljudi razčemeri
    razčemériti se tudi razčmériti se
    postati čemeren: hitro se razčemeri / ob slabi novici se mu je razčemeril obraz
SSKJ²
razčemeríti2 -ím dov., tudi razčeméril (ī í)
nar. vzhodno razjeziti: z lažjo ga je razčemeril; mati se je zelo razčemerila
SSKJ²
razčenčáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: ne zaupaj ji tega, vse bo razčenčala
    razčenčáti se 
    razgovoriti se: razčenčal se je o vseh mogočih neumnostih
SSKJ²
razčepériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr.
1. postaviti v pokončen, štrleč položaj: razčeperiti dlako, perje
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj narediti kaj bujno, košato: pav je razčeperil rep
2. razširiti, razmakniti: žaba je razčeperila krake
    razčepériti se 
    1. dobiti pokončno, štrleče perje: papiga se razčeperi
    2. oblastno, prevzetno se postaviti, namestiti: razčeperil se je pri vratih, da ni mogel nihče vstopiti / v kupeju se je razčeperil, kot da je sam udobno se namestil, ne glede na druge
    // postati oblasten, prevzeten: odkar je direktorjeva žena, se je zelo razčeperila
    3. postati jezen, užaljen: čemu si se zaradi nekaj besed tako razčeperil / sosed se je razčeperil, da je zemlja njegova je jezno, užaljeno rekel
    razčepérjen -a -o:
    razčeperjeno perje
SSKJ²
razčesáti -čéšem dov., razčêši razčešíte; razčêsal (á ẹ́)
1. s česanjem narediti, da kaj ni več sprijeto, razmršeno: razčesati brado; razčesati si lase / razčesati otroka; zvečer se je dobro razčesala / razčesati s krtačo, z glavnikom / zastar. razčesati na prečo počesati na prečo
2. s česanjem narediti, da kaj ne obstaja več: razčesati kite; razčesala si je pričesko
3. ekspr. sunkovito raztrgati v trakove, pramene: razčesati papir / pri plezanju sem si razčesal hlače
    razčesán -a -o:
    razčesani lasje; od burje razčesana drevesa
SSKJ²
razčesávati -am nedov. (ȃ)
1. s česanjem delati, da kaj ni več sprijeto, razmršeno: razčesavati brado; razčesavati si lase / razčesavati predivo; pren., ekspr. veter razčesava travo
2. s česanjem delati, da kaj ne obstaja več: razčesavati kite; razčesavala si je pričesko, ki so ji jo naredili pri frizerju
3. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: razčesavati krpo / razčesavati na kose
SSKJ²
razčêsniti -em in razčesníti -čésnem dov. (é ȇ; ī ẹ̑)
ekspr. razklati, preklati2: strela je razčesnila drevo; razčesniti volku glavo; zaradi udarca ob skalo se je čoln razčesnil / razčesniti na dvoje
● ekspr. glavo ti bom razčesnil, če ne umolkneš kaznoval te bom; tepen boš; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razčesneš sploh ne; ekspr. skoraj razčesnil se je od jeze bil je zelo jezen
    razčêsnjen in razčésnjen -a -o:
    razčesnjeno deblo
SSKJ²
razčetŕtiti -im dov. (r̄ ȓ)
1. razkosati zaklano žival na četrti: razčetrtiti vola
● knjiž. razčetrtiti pomarančo razdeliti jo na štiri dele
2. zastar. usmrtiti z razsekanjem, raztrganjem telesa; razčetveriti: uporne kmete so razčetrtili
SSKJ²
razčetvériti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. razkosati zaklano žival na četrti: mesar je zaklanega prašiča razčetveril
2. usmrtiti z razsekanjem, raztrganjem telesa: Gubca so mučili in razčetverili
    razčetvérjen -a -o:
    razčetverjena ovca
SSKJ²
razčetvérjati -am nedov. (ẹ́)
1. razkosavati zaklano žival na četrti: klavec je razčetverjal zaklane prašiče
2. usmrčevati z razsekanjem, raztrganjem telesa: uporne kmete so razčetverjali in obešali
SSKJ²
razčetvóriti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
zastar. razčetveriti: razčetvoriti zaklano tele / upornike so mučili in nato razčetvorili
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razčistítev -tve ž (ȋ)
razčiščenje: prizadevali so si za razčistitev problemov
SSKJ²
razčístiti -im dov. (í ȋ)
z razpravljanjem, raziskovanjem ugotoviti pravo vsebino, bistvo česa: razčistiti bo treba še nekaj podrobnosti; razčistiti poglede, stališča; učitelj bi moral problem, zadevo razčistiti z učenci / posvetovanje je razčistilo nekaj bistvenih vprašanj / publ. treba bo razčistiti, zakaj nastajajo izgube
● publ. na sestanku so razčistili položaj naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena; publ. razčistiti s predsodki otresti se, znebiti se jih; publ. nujno je, da razčistimo s preteklostjo jo kritično presodimo; ekspr. sam s seboj je že razčistil spoznal je, kakšen je v resnici
    razčíščen -a -o:
    počakati je treba, da bodo razčiščena nekatera sporna vprašanja
    ●     publ. o tej stvari nima razčiščenih pojmov stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro
SSKJ²
razčíščati -am nedov. (í)
razčiščevati: z razgovori so razčiščali nekatere probleme
SSKJ²
razčíščenje -a s (ȋ)
glagolnik od razčistiti: ideološko razčiščenje; razčiščenje problemov, stališč
SSKJ²
razčíščenost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost razčiščenega: idejna razčiščenost; razčiščenost pogledov
SSKJ²
razčiščeválen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. s katerim se razčiščuje: razčiščevalni pogovori v društvu
SSKJ²
razčiščevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razčiščevati: razčiščevanje pogledov, stališč; razčiščevanje spornih vprašanj
SSKJ²
razčiščeváti -újem nedov. (á ȗ)
z razpravljanjem, raziskovanjem ugotavljati pravo vsebino, bistvo česa: razčiščevati probleme, vprašanja; take zadeve se razčiščujejo samo v navzočnosti prič
SSKJ²
razčlémba -e ž (ẹ̑)
glagolnik od razčleniti: razčlemba kaže, potrjuje; kritična, podrobna razčlemba; slogovna razčlemba; razčlemba pesmi, podatkov / v razčlembi so navedeni tudi statistični podatki
♦ alp. razpoka, izboklina v steni
SSKJ²
razčlémben -bna -o in razčlémben -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na razčlembo: razčlembni postopek / občudoval je njegove razčlembne sposobnosti
♦ gled. razčlembna vaja vaja, pri kateri dramaturg in režiser predstavita dramsko delo in razložita zamisel uprizoritve
SSKJ²
razčlenítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razčleniti: razčlenitev prostora s pregradami / idejna, vsebinska razčlenitev; natančna, podrobna razčlenitev; razčlenitev pesmi, romana / razčlenitev stavka
SSKJ²
razčléniti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. razdeliti celoto na zaključene dele, enote: razčleniti parcelo; razčleniti prostor s premičnimi stenami / hribi razčlenijo pokrajino v tri dele
// narediti kaj členovito: delovanje morja je razčlenilo jadransko obalo; doline, gorovja in reke razčlenijo relief dežele
2. ugotoviti sestavne dele česa: nekateri elementi umetnine se ne dajo razčleniti; razčleniti roman; razčleniti do najmanjših podrobnosti; kritično razčleniti
● v govoru je razčlenil njegovo revolucionarno delovanje prikazal, predstavil; publ. hitro so morali razčleniti nastali položaj presoditi, oceniti
♦ arhit. z lizenami razčleniti fasado; jezikosl. razčleniti stavek; šol. razčleniti učni načrt
    razčlénjen -a -o:
    dobro razčlenjen problem; naša obala je zelo razčlenjena
    ♦     alp. plezati po dobro razčlenjenem kaminu
SSKJ²
razčlenítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razčlenitev: razčlenitvene sposobnosti
♦ mat. razčlenitveni zakon distributivnostni zakon
SSKJ²
razčlénjati -am nedov. (ẹ́)
razčlenjevati: doline razčlenjajo gorovje / podrobno razčlenjati vsebinske in oblikovne prvine dela
SSKJ²
razčlénjenost -i ž (ẹ̑)
lastnost razčlenjenega: razčlenjenost jadranske obale / narečna razčlenjenost slovenskega jezika
SSKJ²
razčlenjeválec -lca [rasčlenjevau̯ca tudi rasčlenjevalca] m (ȃ)
kdor ugotavlja sestavne dele česa: dober, površen razčlenjevalec; razčlenjevalec razmer
SSKJ²
razčlenjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razčlenjevanje: razčlenjevalna metoda / kritično razčlenjevalni opis razmer
SSKJ²
razčlenjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razčlenjevati: razčlenjevanje prostora s stebri, premičnimi stenami / razčlenjevanje je potrdilo domnevo; kritično, podrobno razčlenjevanje; razčlenjevanje vsebine in zgradbe dramskega dela
SSKJ²
razčlenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. deliti celoto na zaključene dele, enote: reke razčlenjujejo pokrajino
// delati kaj členovito: morje s svojim delovanjem razčlenjuje obalo
2. ugotavljati sestavne dele česa: v članku razčlenjuje sodobno poezijo; izčrpno, natančno razčlenjevati; razčlenjevati do podrobnosti
● pravilnik razčlenjuje določila zakona jih podrobneje določa; publ. pravilno razčlenjevati položaj presojati, ocenjevati
    razčlenjujóč -a -e:
    površno razčlenjujoč probleme, je marsikdaj napačno sklepal; razčlenjujoč človek
SSKJ²
razčlenljív -a -o prid. (ī í)
ki se da razčleniti: težko razčlenljiva struktura drame
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razčlovéčenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od razčlovečiti: roman prikazuje razčlovečenje človeške družbe; razčlovečenje zdravniške etike v nacistični Nemčiji; boj proti razčlovečenju
SSKJ²
razčlovéčenost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost razčlovečenega: razčlovečenost sodobne potrošniške družbe / film prikazuje nasilje in razčlovečenost
SSKJ²
razčlovečeváti -újem nedov. (á ȗ)
odvzemati, odstranjevati človeške vrednote, dostojanstvo: vojne človeštvo razčlovečujejo
    razčlovečujóč -a -e:
    razčlovečujoče posledice potrošniške miselnosti
SSKJ²
razčlovéčiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
odvzeti, odstraniti človeške vrednote, dostojanstvo: potrošniška miselnost človeka razčloveči / razčlovečiti odnose med ljudmi / delo ob tekočem traku lahko človeka razčloveči
    razčlovéčen -a -o:
    razčlovečen človek; razčlovečena družba
SSKJ²
razčmeriti gl. razčemeriti1
SSKJ²
razčŕtati -am dov. (ŕ r̄)
s črtami razdeliti: razčrtati ploskev na četverokotnike; razčrtati v manjše dele / ekspr. električne žice so razčrtale zemljišče po dolgem in počez
    razčŕtan -a -o:
    razčrtan papir
SSKJ²
razčúpati -am dov. (ȗ)
nar. raztrgati: volk je razčupal ovci kožuh
SSKJ²
razčustvovánost -i ž (á)
knjiž. močna čustvena vznemirjenost: njena navidezna hladnost je prikrivala notranjo razčustvovanost
SSKJ²
razčustvováti -újem dov. (á ȗ)
knjiž. močno čustveno vznemiriti: dekletovo pripovedovanje ga je razčustvovalo; starec se je razčustvoval
    razčustvován -a -o:
    razčustvovan človek; postal je razčustvovan; prisl.: razčustvovano je zajokala
SSKJ²
razčvekáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: ne povej ji, vse bo razčvekala
    razčvekáti se 
    razgovoriti se: razčvekali sta se o vseh mogočih stvareh
SSKJ²
razdájanje -a s (ȃ)
glagolnik od razdajati: razdajanje denarja / razdajanje življenjskih moči
SSKJ²
razdájati1 -am nedov. (ȃ)
dajati po delih: razdajati svoje bogastvo; razdajala je, dokler je bilo kaj v kašči; preveč razdaja, da bi kaj imela / ekspr. svoje znanje je nesebično razdajal
// podarjati: svojih slik ni prodajal, ampak razdajal prijateljem
    razdájati se 
    s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabljati svoje sposobnosti za druge: mati se razdaja družini; vse življenje se je samo razdajala / pesnik se razdaja
    ●     knjiž. v ljubezni sta se razdajala se drug drugemu predajala
    razdajajóč -a -e:
    razdajajoča se ženska
SSKJ²
razdajáti2 -dájem, tudi razdájati in razdajáti -em, stil. razdajáti -èm dov., razdajàj razdajájte tudi razdájaj razdájajte; razdajál tudi razdájal (á á; á á á; á ȅ)
knjiž. razdati: vse svoje imetje je razdajal revežem / nekaj svojih slik je prodala, večino pa razdajala
SSKJ²
razdálja -e ž (ȃ)
dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama: razdalja se veča; izmeriti razdaljo; kilometrska, majhna, velika razdalja; krajevna razdalja; prenos energije na večje razdalje; razdalja do sto metrov; razdalja od vrat do postelje; razdalja med kolesoma; kažipot z označbo razdalj / strelna, vidna razdalja / prehoditi razdaljo v eni uri / stati v primerni, ekspr. spoštljivi razdalji; streljati (i)z razdalje petnajstih metrov; približati se na razdaljo desetih korakov / avtobus ima v razdalji dveh kilometrov dve postaji na relaciji
// časovna dolžina, ki loči dva dogodka: razdalja nam pomaga, da odločitve pravičneje ocenimo / časovna razdalja / iz razdalje so vsi dogodki drugačni
● ekspr. v sodobnem času se razdalje manjšajo z novimi prevoznimi, obveščevalnimi sredstvi se svet lažje, hitreje spoznava; zna varovati razdaljo do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; pog. držati ljudi v razdalji ne biti z njimi preveč prijazen, domač; knjiž. med tema filozofskima sistemoma je nepremostljiva razdalja sta si zelo različna, nasprotna; knjiž. med očetom in sinom je velika razdalja ni čustvene povezanosti, duhovne sorodnosti
♦ avt. varnostna razdalja; zavorna razdalja ki jo prevozi vozilo od začetka zaviranja do takrat, ko se ustavi; fiz. goriščna razdalja; fot. predmetna razdalja; teh. medosna razdalja
SSKJ²
razdáljnik -a m (ȃ)
adm. priprava na mehanskem pisalnem stroju za nastavljanje razdalje med vrsticami:
SSKJ²
razdaníti se -ím se dov., razdánil se (ī í)
nav. 3. os., zastar. zdaniti se: ko se je razdanilo, je vstala
SSKJ²
razdáti -dám dov., 2. mn. razdáste in razdáte; razdál (á)
dati po delih: denar je razdal revežem; vse je razdala; postopoma razdati / ekspr. vse svoje moči je razdal
// podariti: nekaj vina smo prodali, nekaj pa razdali
    razdáti se 
    s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabiti svoje sposobnosti za druge: razdati se družini, za otroke; v svojem kratkem življenju se je razdal / ekspr. razdati se za plemenite cilje
    ●     knjiž. dekle se mu je popolnoma razdalo predalo; ekspr. kar zasluži, razda za hrano porabi
    razdán -a -o:
    razdan denar; bogastvo je bilo hitro razdano
SSKJ²
razdedíčiti -im in razdédičiti -im dov. (í ȋ; ẹ̑)
zastar. razdediniti: razdedičiti hčer
SSKJ²
razdedíniti -im dov. (í ȋ)
odvzeti pravico do dedovanja: oče ga je razdedinil; pren., knjiž. zavzemal se je za ljudi, ki jih je življenje razdedinilo
    razdedínjen -a -o:
    razdedinjena hči
SSKJ²
razdedínjenec -nca m (ȋ)
kdor je razdedinjen: razdedinjenec se je pritožil na sodišče; pren., knjiž. boj razdedinjencev proti zatiralcem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razdedínjenje -a s (ȋ)
glagolnik od razdediniti: razdedinjenje sina; to je bil vzrok za razdedinjenje
♦ pravn. delno, popolno razdedinjenje
SSKJ²
razdehtéti se -ím se [razdəhteti se tudi razdehteti se] dov., razdehtì se tudi razdêhti se (ẹ́ í)
knjiž. razdišati se: po vsej hiši se je razdehtel vonj cvetoče lipe / utrgani cvet se kmalu razdehti
SSKJ²
razdejálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. razdiralen, uničevalen: razdejalna moč vetra / razdejalni bes
SSKJ²
razdejánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od razdejati: razdejanje gradu / razdejanje duševnosti
2. kar je posledica nasilnega poškodovanja: povzročiti razdejanje; vojno razdejanje / ekspr. razdejanje na mizi, v sobi nered
SSKJ²
razdejánost -i ž (á)
stanje razdejanega: razdejanost mesta / duševna razdejanost; obup in razdejanost
SSKJ²
razdejáti -dêjem dov., tudi razdém; 2. mn. razdêjete tudi razdéste, 3. mn. tudi razdejó; razdêj in razdèj; razdejál (á ȇ)
navadno kot nedoločnik in deležnik na -l nasilno zelo poškodovati: neznanci so razdejali spomenik; potres je razdejal mesto / deželo je razdejala vojna
// ekspr. spraviti v nered; razmetati: otroci vse razdenejo
● knjiž. bolezen in trpljenje sta ji razdejala obraz povzročila, da je zguban, upadel; nar. razdejati slamoreznico razstaviti, razdreti; nar. razdejati zaklano žival razkosati; knjiž. ne more ga pozabiti, čeprav ji je razdejal življenje uničil
    razdeján -a -o:
    razdejan grad; razdejana cesta; po hiši je bilo vse razdejano; duševno razdejan človek; 
prim. razdeti
SSKJ²
razdél -a m (ẹ̑)
knjiž. prostorsko ločen, omejen del česa; predelek: v posebnem razdelu denarnice hrani račune / zastar. zapisati podatek v določen razdel rubriko
● zastar. njegovo premoženje bo šlo na razdel se bo razdelilo
SSKJ²
razdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
podrobno, postopno obdelati, proučiti: razdelati idejo, projekt, zamisel; razdelati pojme, teorijo; razdelati sistem, strategijo, tehnologijo; natančno, podrobno, sistematično, temeljito razdelati
SSKJ²
razdeláva -e ž (ȃ)
glagolnik od razdelati ali razdelovati: podrobnejša razdelava projekta; sistematična razdelava modela, teorije; razdelava ideje, koncepta; razdelava strategije, taktike
SSKJ²
razdélba -e ž (ẹ̑)
1. teh. označitev merske priprave s črticami, navadno tudi s številkami; graduacija: razdelba termometra
// črtice, navadno tudi številke na merski pripravi: razdelba se že slabo vidi
2. star. razdelitev: razdelba zemljišča
SSKJ²
razdélek -lka m (ẹ̑)
1. navadno grafično ločen, vsebinsko zaključen del v okviru kake celote: ta razdelek vsebuje opombe in kazalo; knjiga ima več razdelkov; nekatere pesmi bi lahko uvrstili v samostojen razdelek / zastar. drugi razdelek romana mi je bil res všeč drugo poglavje
2. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; rubrika: razdeliti list na razdelke; vpisati podatek v ustrezni razdelek
// knjiž. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji: urednik jezikovnega razdelka
3. teh. razdalja med zaporednima črticama na merski pripravi: živo srebro se je dvignilo za dva razdelka
// črtice, navadno tudi številke na merski pripravi; graduacija: razdelki so že slabo vidni
● zastar. umetnikovo življenje se deli na več razdelkov obdobij
♦ strojn. razdalja med ponavljajočimi se oblikami ali elementi na delih stroja; delitev
SSKJ²
razdélen -lna -o prid. (ẹ̄)
knjiž. razdeljiv: kmetije ne smejo biti razdelne
♦ min. razdelna ploskev ploskev, po kateri kristal pod pritiskom razpade v dele
SSKJ²
razdelilec gl. razdelivec
SSKJ²
razdelílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razdeljevanje: razdelilna črta / razdelilni načrt / razdelilna mreža za plin
♦ avt. razdelilna kapa vrhnji del razdelilnika; elektr. razdelilna doza; razdelilna omara omari podobna naprava za razdeljevanje električne energije na posamezne tokokroge; razdelilna postaja postaja za razdeljevanje električne energije v omrežju; razdelilno omrežje omrežje za razdelitev električne energije odjemalcem
SSKJ²
razdelílnica -e ž (ȋ)
prostor za razdeljevanje: urediti razdelilnico hrane
♦ elektr. razdelilna postaja; rad. prostor za zbiranje signalov in njihovo posredovanje oddajnikom
SSKJ²
razdelílnik -a m (ȋ)
1. seznam, ki določa, kako se kaj razdeli: narediti razdelilnik; razdelilnik živil
2. teh. priprava, ki omogoča pretok plina, vode v več smeri: vdelati razdelilnik; razdelilnik v obliki črke T
3. avt. priprava, ki omogoča dovajanje vžigalne napetosti posameznim svečkam bencinskega motorja: pregledati razdelilnik
SSKJ²
razdelítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razdeliti: razdelitev zemljišča na parcele / glasovati proti razdelitvi podjetja / razdelitev učencev v več skupin / razdelitev dobička, hrane, plena / po proslavi bo razdelitev spričeval / regionalna razdelitev sveta
SSKJ²
razdelíti -ím dov., razdélil (ī í)
1. iz celote narediti dele
a) glede na prostor, površino: razdeliti zemljišče; s pregradami so razdelili hlev; z rezanjem razdeliti hlebec na štiri dele
b) glede na enoto, skupino: razdeliti deželo na upravne enote; razdeliti po starosti / učitelj je razdelil učence v tri skupine glede na učni uspeh; razdeliti pesmi po vsebini / razdeliti blago po kakovosti
// narediti, da kaj ni več enotno, strnjeno: okupator je razdelil slovensko deželo; množica se je ob zdravnikovem prihodu razdelila / novica jih je razdelila v dva tabora
2. narediti, da je kaj na celotni površini, v celotnem prostoru: rože je razdelila po vsej gredi; enakomerno razdeliti
3. od večje količine dati po delih: mati jim je razdelila kruh in sadje; zemljo je razdelil med sinove / razdeliti darove, miloščino / razdelili so karte in začeli igrati
● učitelj je razdelil učencem spričevala dal, izročil; režiser je že razdelil glavne vloge izbral igralce glavnih vlog
    razdeljèn -êna -o:
    na več delov razdeljeno zemljišče
    ♦     bot. dlanasto razdeljeni list
SSKJ²
razdelítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razdelitev: razdelitveni ključ, načrt / razdelitvena komisija
SSKJ²
razdelívec -vca in razdelílec -lca [razdeliu̯ca] m (ȋ)
1. teh. priprava, ki omogoča pretok plina, vode v več smeri: vdelati razdelivec / razdelivec plina
2. avt. priprava, ki omogoča dovajanje vžigalne napetosti posameznim svečkam bencinskega motorja: pregledati razdelivec
3. priprava z vtičem in dvema ali več vtičnicami, elektr. razvodnica: v sobi je premalo vtičnic, zato potrebujemo razdelivec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razdeljênost -i ž (é)
lastnost, značilnost razdeljenega: razdeljenost zemljišča / boriti se proti ekonomski razdeljenosti sveta / neenakomerna razdeljenost naravnih bogastev
SSKJ²
razdeljeválec -lca [razdeljevau̯ca tudi razdeljevalca] m (ȃ)
kdor razdeljuje: razdeljevalec časopisov, hrane
SSKJ²
razdeljeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razdeljevanje: dobro organizirati razdeljevalno mrežo / razdeljevalne naprave
SSKJ²
razdeljeválka -e [razdeljevau̯ka tudi razdeljevalka] ž (ȃ)
ženska, ki razdeljuje: razdeljevalka malice
SSKJ²
razdeljeválnica -e ž (ȃ)
prostor za razdeljevanje: urediti razdeljevalnico mleka
SSKJ²
razdeljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razdeljevati: razdeljevanje prostora z vmesnimi stenami; razdeljevanje na dele, v skupine / razdeljevanje knjig učencem; organizirano razdeljevanje surovin
SSKJ²
razdeljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. iz celote delati dele
a) glede na prostor, površino: pregrada razdeljuje prostor na dva dela; z rezanjem razdeljevati
b) glede na enoto, skupino: razdeljevati učence v oddelke; razdeljevati po starosti / razdeljevati blago po kakovosti
2. delati, da je kaj na celotni površini, v celotnem prostoru: razdeljevati namaz po testu; enakomerno razdeljevati sadike
3. od večje količine dajati po delih: ljudem, ki jih je prizadel potres, so razdeljevali hrano in obleko; organizirano razdeljevati / razdeljevati miloščino / podjetje kupuje in razdeljuje filme
SSKJ²
razdeljív -a -o prid. (ī í)
ki se da, sme razdeliti: to posestvo ni razdeljivo
SSKJ²
razdeljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost razdeljivega: razdeljivost posestva
SSKJ²
razdélnost -i ž (ẹ̄)
knjiž. razdeljivost: razdelnost zemljišča
♦ min. značilnost rudnine, da njen kristal pod pritiskom razpade v dele po določenih ploskvah
SSKJ²
razdelováti -újem nedov. (á ȗ)
podrobno, postopno obdelovati, proučevati: vsaka skupina razdeluje svoje vsebinsko področje; razdelovati koncept, tezo; natančno, podrobno razdelovati; analizirati in razdelovati
SSKJ²
razdéti -dénem dov., razdêni razdeníte (ẹ́)
1. zastar. razložiti: razdela je kupljeno blago po mizi
2. star. razdejati, porušiti: sovražnik je razdel mesto
● nar. otrok je razdel uro razstavil, razdrl; star. neurejeno življenje razdene živce uniči
    razdét -a -o:
    razdet stroj
SSKJ²
razdévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od razdevati: razdevanje nakupljenega po mizi / razdevanje prašiča
SSKJ²
razdévati -am stil. -ljem nedov. (ẹ́)
1. razlagati: takoj je začela razdevati stvari po mizi
2. star. rušiti: uporniki so razdevali gradove in mesta
● star. bolezen mu razdeva telo uničuje; nar. mesar razdeva zaklanega prašiča razkosava; nar. razdevati stroj razstavljati, razdirati
SSKJ²
razdevíčenje -a s (ȋ)
glagolnik od razdevičiti: obredno razdevičenje; razdevičenje dekleta / ekspr. razdevičenje naroda
SSKJ²
razdevíčiti -im dov. (í ȋ)
pretrgati deviško kožico: razdevičiti pri spolnem odnosu
    razdevíčen -a -o:
    razdevičeno dekle
SSKJ²
razdiráč -a m (á)
kdor razdira: razdirač stroja / ekspr. razdirač enotnosti
SSKJ²
razdirálec -lca [razdirau̯ca tudi razdiralca] m (ȃ)
kdor razdira: razdiralec starih motornih vozil / ekspr. boriti se proti razdiralcem enotnosti
SSKJ²
razdirálen -lna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na razdiranje: razdiralna moč sodobnega orožja; razdiralno delovanje vetra / razdiralne ideje; razdiralna kritika / razdiralno delovanje vohunskih skupin
    razdirálno prisl.:
    razdiralno delovati; ti dogodki razdiralno vplivajo na razvoj
SSKJ²
razdirálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost razdiralnega: razdiralnost naravnih sil / ekspr. razdiralnost kritike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razdirálski -a -o [razdiralski in razdirau̯ski] prid. (ȃ)
razdiralen: razdiralsko delovanje naravnih sil
SSKJ²
razdíranje -a s (ī)
glagolnik od razdirati: razdiranje motorja, stroja / razdiranje prijateljstva / razdiranje že sklenjenih pogodb / razdiranje šal
SSKJ²
razdiráštvo -a s (ȃ)
slabš. razdiralno ravnanje ali dejanje: kar počneš, je pravo razdiraštvo
SSKJ²
razdírati -am nedov. (ī ȋ)
1. dajati kaj na sestavne dele: razdirati puško, stroj / razdirati na sestavne dele
2. s silo delati, da kaj razpade na dele, kose: ne razdirajte ptičjih gnezd; reka razdira jezove, mostove podira, ruši / nalivi razdirajo ceste uničujejo; medved rad razdira mravljišča; pren. razdirati temelje družbenega reda
// odstranjevati z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: delavci razdirajo leseno konstrukcijo / razdirati šotore podirati
3. pog. parati: razdirati staro krilo / razdirati pulover
4. ekspr. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati: ne razdiraj najinega prijateljstva; s svojim vmešavanjem razdira zakone / razdirati upanje
5. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razdirati ideale / razdirati oblast
// razveljavljati: razdirati sklenjene pogodbe
6. ekspr. govoriti, pripovedovati: zakaj razdirate neumnosti; danes pa prazne razdiraš; razdirati šale
● pog., ekspr. razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke
    razdirajóč -a -e:
    razdirajoča moč narave
SSKJ²
razdiràv -áva -o prid. (ȁ á)
zastar. razdiralen: razdiravo delovanje vetra / razdirava kritika je škodljiva
SSKJ²
razdišáti se -ím se dov. (á í)
1. prenehati dišati: rože v vazi so se hitro razdišale / če škatla ni dobro zaprta, se kava razdiši
2. dišeč se razširiti: vonj njenega parfuma se je razdišal po sobi
SSKJ²
razdišáviti -im dov. (ā ȃ)
narediti, da kaj ni več dišeče: razdišaviti preveč odišavljeno obleko
SSKJ²
razdivjánec -nca m (á)
ekspr. kdor v dejanju kaže (veliko) jezo, togoto: razdivjanec je povzročil veliko škodo
SSKJ²
razdivjánost -i ž (á)
značilnost, stanje razdivjanega človeka: razdivjanost fantov / v razdivjanosti jo je udaril
SSKJ²
razdivjáti -ám dov. (á ȃ)
1. povzročiti, da kdo postane divji, razposajen: igral se je z otrokom in ga popolnoma razdivjal
2. spraviti v stanje, ko se ne obvladujejo negativne lastnosti: slaba družba človeka razdivja / očitki so jo razdivjali
3. ekspr. povzročiti, da se kaj pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: različne govorice so sovraštvo še razdivjale
    razdivjáti se 
    1. v dejanju pokazati svojo (veliko) jezo, togoto: ob neprijetni novici se je žena razdivjala, star. je razdivjala; razdivjal se je nad otroki; razdivjati se kot zver
    2. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: burja, nevihta, veter se razdivja / stari prepiri so se spet razdivjali; pren. v srcu se mu je razdivjal vihar
    razdivján -a -o:
    potok je razdivjan; razdivjana množica
SSKJ²
razdóbje -a s (ọ̑) navadno s prilastkom
1. omejeno trajanje
a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: za poletje so značilna daljša sušna razdobja / zimsko razdobje
b) v življenju, bivanju: razdobje rasti, staranja / to je bilo najplodnejše razdobje njenega ustvarjanja
2. omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: razdobje povojne obnove dežele; prehodno razdobje med starim in novim načinom poslovanja
3. omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja; čas: njegovo stanje se je v tem kratkem razdobju zelo izboljšalo / v razdobju dveh let bo hiša vseljiva v dveh letih
SSKJ²
razdolgočásiti -im [raznodou̯gočasiti] dov. (á ȃ)
knjiž. povzročiti, da komu ni več dolgčas: poišči si dobro družbo, da te razdolgočasi
    razdolgočásen -a -o
    zdolgočasen: razdolgočasen človek
SSKJ²
razdólje -a s, rod. mn. tudi razdólij (ọ̑)
geogr. stikališče dveh ali več dolin: razdolje in razvršje
● zastar. po razdolju teče potok po dolini
SSKJ²
razdolževáti -újem [razdou̯ževati] nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da kdo nima več dolga: razdolževati kmete / kmetije so se počasi razdolževale
SSKJ²
razdolžítev -tve [razdou̯žitəu̯] ž (ȋ)
glagolnik od razdolžiti: razdolžitev kmetov
SSKJ²
razdolžíti -ím [razdou̯žiti] dov., razdôlži; razdôlžil (ī í)
narediti, povzročiti, da kdo nima več dolga: razdolžiti kmete / ob ugodnih cenah poljskih pridelkov so se kmetije hitro razdolžile
SSKJ²
razdonéti -ím dov. (ẹ́ í)
zastar. izzveneti: ko je razdonel zadnji akord, so prižgali luči
SSKJ²
razdòr -ôra m (ȍ ó)
1. stanje, za katero so značilni prepiri, spori: razdor se je še poglobil; razdor v družini; razdor med sosedoma že dolgo traja; poiskati vzroke razdora; ekspr. kal razdora / delati, povzročati, ekspr. sejati razdor
2. glagolnik od razdreti: razdor prijateljstva / razdor pogodbe, zaroke
● zastar. v tleh je bilo veliko razdorov razpok
SSKJ²
razdóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄)
knjiž. razdiralen: razdorna moč bombe, granate / razdorno delovanje protidržavnih skupin
SSKJ²
razdrábljati -am nedov. (á)
zastar. drobiti: razdrabljati snov / z nepremišljeno zazidavo razdrabljati prostor
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razdráhati -am dov. (ā)
zastar. razvozlati, razvezati: razdrahati vrv / vozla ni mogel razdrahati
    razdráhan -a -o
    1. deležnik od razdrahati: razdrahan pas
    2. knjiž. ponošen, obrabljen, raztrgan: berač v razdrahani obleki
    ●     knjiž. stala je pred njim razdrahana in objokana neskrbno oblečena, neurejena
SSKJ²
razdrápanost -i ž (ā)
značilnost razdrapanega: razdrapanost ceste / knjiž. notranja razdrapanost človeka
SSKJ²
razdrápati -am in -ljem dov. (ā)
1. ekspr. poškodovati, uničiti: močno deževje je razdrapalo cesto; pren. stiske so razdrapale njegovo dušo
2. star. razpraskati: razdrapati obraz; z nohti razdrapati
3. nar. raztrgati, razcefrati: razdrapati blago, papir
    razdrápan -a -o:
    razdrapani čevlji; ves je razdrapan; razdrapana pot; od trnja razdrapane roke
    ●     star. razdrapano lubje starega bora hrapavo, raskavo
SSKJ²
razdrásati -am dov. (ā)
zastar. razrahljati, razvezati: razdrasati pas
// razplesti: zanimalo ga je, kako bo pisatelj zgodbo razdrasal
SSKJ²
razdrástiti -im dov. (á ā)
knjiž. razdražiti, razvneti: kaj te je tako razdrastilo
SSKJ²
razdrážba -e ž (ȃ) zastar.
1. razdraženje: preprečiti razdražbo kože
2. razdraženost: čustvena razdražba
SSKJ²
razdráženje -a s (ā)
glagolnik od razdražiti: razdraženje živcev
SSKJ²
razdráženost -i ž (ā)
stanje razdraženega človeka: pomiriti materino razdraženost; spraviti koga v razdraženost / v razdraženosti mu je ostro odgovoril / živčna razdraženost; razdraženost kože / spolna razdraženost
SSKJ²
razdraževáti -újem nedov. (á ȗ)
dražiti2: razdraževati živce / nepomembne malenkosti ga razdražujejo
    razdražujóč -a -e:
    razdražujoč hrup
SSKJ²
razdražíti in razdrážiti -im, in razdrážiti -im dov. (ī á; á ā)
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: alkohol je rano še bolj razdražil; oko se mu je zasolzilo, ker ga je razdražila premočna svetloba; hrup ji je razdražil živce / spolno razdražiti
// razvneti, podžgati: njegovo pripovedovanje jim je razdražilo domišljijo
2. spraviti v razburjenost, jezo: neprimerne pripombe so ga razdražile; pazi, da ga ne razdražiš; z lažjo jih je zelo razdražila / razdražiti psa, sršene
3. zastar. nahujskati, naščuvati: razdražili so jo proti staršem
    razdražíti se in razdrážiti se, in razdrážiti se
    začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: za vsako malenkost se razdraži
    razdrážen -a -o:
    biti, postati razdražen; razdražen je odšel; razdražena žival; prisl.: razdraženo odgovoriti
SSKJ²
razdražljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se (rad) razdraži: razdražljiv človek; zjutraj je zmeraj zelo razdražljiv / zbudila se je razdražljive volje
2. ki razdraži, razburi: srečne spomine je skalila razdražljiva misel
● knjiž. razdražljiv vonj dražljiv; knjiž. rad bere razdražljive knjige čutno vznemirljive
SSKJ²
razdražljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost razdražljivega človeka: skušala je premagati svojo razdražljivost / razdražljivost živcev
SSKJ²
razdréti -drèm in -dêrem dov., stil. razderó; razdríte in razderíte; razdŕl (ẹ́ ȅ, é)
1. dati kaj na sestavne dele: razdreti kosilnico, stroj; uro je razdrl in očistil; postelja se ni dala razdreti / razdreti kito razplesti; razdreti vozel razvezati / razdreti na sestavne dele
2. s silo narediti, da kaj razpade na dele, kose: otroci so razdrli ptičje gnezdo; vihar je razdrl slamnato streho; razdreti zid podreti, porušiti / naliv je razdrl cesto poškodoval, uničil
// odstraniti z določenega mesta zlasti z razstavljanjem: po končanem delu so razdrli zidarski oder / razdreti šotor
3. pog. sparati1: razdreti krilo / razdreti pulover
4. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: s svojim vmešavanjem boš razdrla njegovo družino; razdreti prijateljstvo; njegovo razmerje s sodelavko se je kmalu razdrlo / novica je razdrla dobro razpoloženje
5. ekspr. vzeti pomen, veljavo, vrednost: hotel mu je razdreti vse iluzije
// razveljaviti: razdreti pogodbo; razdreti zaroko
6. ekspr. reči, povedati: pridi k nam, bomo kakšno pametno razdrli; razdreti šalo
● pog. najbolje bi bilo, da razdreva prenehava biti v ljubezenskem odnosu; ekspr. že večkrat napovedana poroka se je razdrla je ni bilo; ekspr. ženina smrt mu je razdrla načrte preprečila, onemogočila
♦ etn. razdreti prejo imeti pojedino s pitjem in plesom po končani preji
    razdŕt -a -o:
    razdrto kolo; razdrto ravnotežje; upanje je bilo razdrto
    ●     ekspr. postelja je še poležana in razdrta razmetana
SSKJ²
razdŕmati -am dov. (r̄ ȓ)
star. razmajati, poškodovati: potres je razdrmal staro hišo / težko delo razdrma zdravje
    razdŕman -a -o:
    razdrmani živci
SSKJ²
razdrobínčiti -im dov. (í ȋ)
knjiž. razdrobiti, razdeliti: razdrobinčiti posestvo
SSKJ²
razdrobítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razdrobiti: razdrobitev obdelovalnih zemljišč
SSKJ²
razdrobíti -ím dov., razdróbil (ī í)
narediti iz česa majhne, drobne dele: razdrobiti kos kruha; z udarcem razdrobiti skalo; kvas se je razdrobil / z zobmi hrano razdrobimo zdrobimo / razdrobiti na koščke
// iz celote narediti dele, manjše enote: razdrobiti podjetje, posestvo; obdelovalna zemlja se je postopoma razdrobila / dežela se je razdrobila v več državic
// knjiž. narediti kaj manj trdno, močno: dogodek je razdrobil našo vero v pravičnost; njuno prijateljstvo se je kmalu razdrobilo
● nar. prosil ga je, naj mu razdrobi bankovec za petdeset evrov menja; knjiž. podoba idealnega sveta se je razdrobila je izginila
    razdrobljèn -êna -o:
    razdrobljena kmečka posest; razdrobljeno steklo; podjetja so majhna in razdrobljena; politično razdrobljen
SSKJ²
razdrobljênost -i ž (é)
značilnost razdrobljenega: ozemeljska razdrobljenost; razdrobljenost gospodarstva; razdrobljenost kmečke posesti / jezikovna, politična razdrobljenost
SSKJ²
razdŕsati -am dov. (ȓ)
z drsanjem poškodovati: drsalci so razdrsali led / s hojo in premikanjem pohištva so razdrsali parket
SSKJ²
razdrtíja -e ž (ȋ)
knjiž. podrtija: njihova hiša je prava razdrtija
● zastar. z njegovo smrtjo so se končale razdrtije spori, nesoglasja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razdŕtje -a s (ȓ)
glagolnik od razdreti: razdrtje jeza / razdrtje pogodbe
● zastar. hiša je pravo razdrtje podrtija
SSKJ²
razdŕtost -i ž (ȓ)
knjiž. razdvojenost, razklanost: razdrtost sodobnega človeka
SSKJ²
razdrúžbiti -im dov. (ū ȗ)
knjiž. izločiti iz družbenega življenja: postopoma so ga razdružbili
SSKJ²
razdruževálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razdruževanje: razdruževalni procesi / boriti se proti razdruževalnim prizadevanjem
SSKJ²
razdruževánje -a s (ȃ)
glagolnik od razdruževati: razdruževanje pred leti združenih organizacij; proces razdruževanja / združevanje in razdruževanje ljudi; težnje po razdruževanju
SSKJ²
razdruževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kaka celota preide v sestavne enote: razdruževati in združevati delovne organizacije; podjetji se razdružujeta
♦ mat. razdruževati množico na delne množice
2. knjiž. ločevati: odreči se posebnostim, ki nas razdružujejo / različni pogledi, predsodki ljudi razdružujejo
SSKJ²
razdružítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razdružiti: razdružitev delovne organizacije
● knjiž. razdružitev zakona razveza
SSKJ²
razdružíti in razdrúžiti -im, tudi razdrúžiti -im dov. (ī ú ū; ū ȗ)
1. narediti, da kaka celota preide v sestavne enote: pred leti združeni podjetji so spet razdružili / razdružiti občino na, v dve novi razdeliti
♦ mat. razdružiti množico na delne množice
2. knjiž. ločiti: razdružiti zlepljene liste / s silo razdružiti pretepača / vsakdanje težave so prej dobra prijatelja razdružile
● knjiž. po nekaj letih zakona sta se razdružila razvezala; zastar. s prijateljskim stiskom rok smo se razdružili razšli, poslovili
    razdrúžen -a -o:
    v preteklosti so bili naši narodi razdruženi; razdruženo podjetje
SSKJ²
razdružítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razdružitev: razdružitveni postopek, proces; razdružitvena pogodba / razdružitvene razprtije
SSKJ²
razdružljív -a -o prid. (ī í)
ki se da razdružiti, ločiti: razdružljive sestavine / knjiž. v nekaterih državah zakonska zveza ni razdružljiva razvezljiva
SSKJ²
razdržáviti -im dov. (á ȃ)
družbeno, kolektivno spremeniti v zasebno: razdržaviti gledališča; razdržaviti kulturo, šolstvo
SSKJ²
razdržávljenje -a s (á)
glagolnik od razdržaviti: razdržavljenje filmske proizvodnje / koncept razdržavljenja javnega šolstva
SSKJ²
razduhôvljenje -a s (ȏ)
knjiž. odvzem, odstranitev duhovnih lastnosti, značilnosti: boriti se proti razduhovljenju sodobnega človeka
SSKJ²
razdvájanje -a s (ā)
glagolnik od razdvajati: razdvajanje prijateljev / razdvajanje narodov
SSKJ²
razdvájati -am nedov. (ā)
1. ločevati v dele, skupine: spori so začeli razdvajati stranko; zaradi različnih pogledov se razdvajajo / naše moči se razdvajajo cepijo
// spravljati narazen: razdvajati pretepače; gruča se je začela razdvajati
// knjiž. ločevati: razdvajati meso od kosti / potok razdvaja njuno zemljo
2. publ., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: deželo, svet razdvajajo velike socialne razlike
    razdvajajóč -a -e:
    spor, razdvajajoč obe družini, je že pozabljen
SSKJ²
razdvòj -ôja m (ȍ ó)
knjiž. razdvojenost: v razdvoju ni vedela, kaj naj stori / razdvoj med ljubeznijo in sovraštvom / duševni, notranji razdvoj
SSKJ²
razdvojênec -nca m (é)
knjiž. razdvojen človek: bil je tipičen razdvojenec, vedno razpet med dvema skrajnostma
SSKJ²
razdvojênost -i ž (é)
stanje razdvojenega človeka: v njegovem glasu je čutila razdvojenost; v razdvojenosti ni vedela, kaj bi storila; pesnikova razdvojenost; razdvojenost mladostnika; nemir in razdvojenost / duševna, notranja razdvojenost
● knjiž. zaradi razdvojenosti so bili uporniki premagani neenotnosti; knjiž. razdvojenost človekove narave dvojnost
SSKJ²
razdvojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razdvojiti: razdvojitev stranke / razdvojitev pretepačev
SSKJ²
razdvojíti -ím dov., razdvójil (ī í)
ločiti v dele, skupine: nasprotja, spori so razdvojili stranko; podjetje se je razdvojilo / naše moči so se razdvojile razcepile
● knjiž. razdvojiti deželo razdeliti, razkosati
// spraviti narazen: razdvojiti pretepača
// knjiž. ločiti: razdvojiti meso od kosti / tudi smrt naju ne more razdvojiti / skušal je ugotoviti, kaj je prijatelja razdvojilo
    razdvojíti se zastar.
    spreti se: večkrat se je razdvojil s sosedi
    razdvojèn -êna -o
    1. deležnik od razdvojiti: razdvojena stranka
    2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razdvojen človek; biti, postati razdvojen / duševno, notranje razdvojen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razedíniti -im dov. (ī ȋ)
knjiž. narediti, da kaj ni več enotno, složno: okupator si je prizadeval, da bi razedinil slovenski narod
SSKJ²
razeléktrenje in razelektrênje -a s (ẹ̑; é)
glagolnik od razelektriti: razelektrenje pogosto spremljajo svetlobni pojavi; razelektrenje delcev / prebojno razelektrenje razelektrenje skozi izolator
SSKJ²
razelektrítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razelektriti: razelektritev tkanine; motnje pri radijskem sprejemu zaradi razelektritve v atmosferi / razelektritev baterije
SSKJ²
razeléktriti -im tudi razelektríti -ím dov., razeléktri; razeléktril; razeléktren in razelektrèn (ẹ̑; ī í)
elektr. narediti, da kaj ni več naelektreno: razelektriti elektroskop, pogonske jermene; letalo, oblak se razelektri / razelektriti kondenzator izprazniti
● ekspr. ozračje, razpoloženje v dvorani se je počasi razelektrilo je postalo nenapeto
SSKJ²
rázen1 -zna -o prid. (ā)
1. mn. ki izraža večje število
a) nedoločenih oseb ali stvari iz določene vrste: prišli so ljudje iz raznih krajev domovine; glasba raznih narodov; sodelujejo tekmovalci iz raznih evropskih držav; to je značilno za razna zgodovinska obdobja
b) oseb ali stvari, ki so znane, a se nočejo, ne morejo imenovati: to so mi povedali razni ljudje; o njem govorijo razne stvari
// ki izraža večje število oseb ali stvari
c) ki niso iste vrste: prodaja razne predmete; opravlja razna dela / razne vrste sadja
č) ki niso enake: trakovi raznih barv; pecivo raznih oblik
2. star. različen: besedi imata razen pomen / vračala sta se po raznih poteh
    rázno prisl., star.
    različno: razno oblikovani predmeti; sam.: preiti k točki razno k zadnji točki dnevnega reda, pri kateri se obravnavajo manj pomembna vprašanja
SSKJ²
rázen2 [razən] člen. (ȃ)
1. izraža izvzemanje: prišel je vsak dan razen včeraj / piše se tudi z vejico: lokal je odprt vse dni, razen v nedeljo; te mravlje so podobne našim, razen glede velikosti
// z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno: ni ga mogoče slišati razen ponoči / piše se tudi z vejico z nikomer nisem govoril, razen z bratom
2. v vezniški rabi, navadno z nikalnico v pomenih kakor pod 1: gremo v hribe, razen če se ne bojiš; pride, razen če se ne premisli pride, če se ne premisli; pride, razen če se premisli / v kino ne boš šla, razen če greš s prijateljico; drugega mu ne kaže, razen da molči
SSKJ²
rázen3 in razen [razən] predl. (ȃ) z rodilnikom
1. za izražanje izvzemanja: prišli so vsi razen enega; ves les razen vej so porabili
// z nikalnico za izražanje omejenosti na določeno, navedeno: nima sorodnikov razen brata; ne uživa ničesar razen čaja
2. publ. za izražanje dodajanja; poleg2: odbor šteje razen predsednika še pet članov / v vezniški rabi v tovarni dela, razen tega pa študira pravo
SSKJ²
rázenje -a s (á)
glagolnik od raziti: z razenjem ugotavljati trdoto diamanta; razenje stekla; razenje z nohti
SSKJ²
razenôtiti -im dov. (ō ȏ)
knjiž. narediti, da kaj ni več enotno: skušali so razenotiti odporniško gibanje
SSKJ²
razformíranje -a s (ȋ)
knjiž. razpustitev, ukinitev: razformiranje nogometnega kluba
SSKJ²
razformírati -am dov. (ȋ)
knjiž. razpustiti, ukiniti: razformirati društvo, organizacijo; podjetje se je razformiralo
♦ voj. razformirati enoto
    razformíran -a -o:
    razformirana zadruga; komisija je že razformirana
SSKJ²
razfračkáti -ám dov. (á ȃ)
pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): plačo je kar hitro razfračkal
SSKJ²
razfrčáti se -ím se dov. (á í)
ekspr. frčeč se razleteti: galebi so se razfrčali na vse strani / otroci se prestrašeni razfrčijo razbežijo
SSKJ²
razfrčkáti -ám dov. (á ȃ)
pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): hitro je razfrčkal podedovani denar
SSKJ²
razfrčkávati -am nedov. (ȃ)
pog., ekspr. zapravljati, razmetavati (denar): za nepotrebne reči je razfrčkaval denar
SSKJ²
razgáditi -im dov. (ā ȃ)
knjiž. razjeziti, razdražiti: ravnodušnost nekaterih ljudi ga je razgadila; zakaj si se tako razgadil
    razgáden -a -o:
    bil je zelo razgaden
SSKJ²
razgáliti -im dov. (á ā)
1. z odstranitvijo obleke narediti golo: položil je bolnika na posteljo in mu razgalil prsi; razgaliti roke; ko se je sklonila, so se ji razgalile rame; razgalil si je prsi in pokazal rano / ekspr. razgaliti glavo razkriti; pren. nikomur ni razgalil svoje notranjosti
// knjiž. razkriti, odkriti: voda je razgalila drevesne korenine / ko se je zasmejal, je razgalil svoje lepe zobe pokazal
2. ekspr. narediti, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: pred vsemi ga je razgalil; s tem dejanjem se je razgalil; moralno, popolnoma se razgaliti / govornik je razgalil politiko nekaterih strank
// razkriti, pokazati: razgaliti napake, nepoštenost / ni hotel razgaliti svojih namenov / razgaliti skrivnost
    razgáljen -a -o:
    razgaljen hrbet; prehladil se boš, ker si razgaljen; razgaljene prsi; spala je razgaljena
    ●     slike razgaljenih žensk v oblekah z globokimi dekolteji; pomanjkljivo oblečenih
SSKJ²
razgáljanje -a s (á)
glagolnik od razgaljati: razgaljanje in razkazovanje telesa; bolezensko nagnjenje do razgaljanja spolovil / razgaljanje očetovega življenja mu je bilo neprijetno
SSKJ²
razgáljati -am nedov. (á)
1. z odstranitvijo obleke delati golo: razgaljati noge, prsi; ni se ti treba razgaljati; ne razgaljajte si rok; pren. te besede razgaljajo njeno notranjost
// knjiž. razkrivati, odkrivati: megla se je dvigala in razgaljala vas
2. ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: to pismo te razgalja; pisec popolnoma razgalja svoje sodobnike
// razkrivati, kazati: razgaljati nepravilnosti
    razgáljati se knjiž.
    postajati viden, kazati se: na prisojnih pobočjih se že razgalja prvo cvetje
SSKJ²
razgáljenec -nca m (ā)
gol ali pomanjkljivo oblečen človek: razgaljenec se je umaknil od okna
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razgáljenje -a s (ā)
glagolnik od razgaljati: razgaljenje telesa / razgaljenje spletk
SSKJ²
razgáljenka -e ž (ā)
gola ali pomanjkljivo oblečena ženska: dolgolasa razgaljenka
SSKJ²
razgáljenost -i ž (ā)
lastnost, značilnost razgaljenega: razgaljenost prsi na sliki / otrok uživa v razgaljenosti
SSKJ²
razgaljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razgaljevati: razgaljevanje prsi / drzno razgaljevanje družbe
SSKJ²
razgaljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z odstranitvijo obleke delati golo: razgaljevati noge; ne razgaljuj se preveč
2. ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: v delu pisatelj razgaljuje sodobnega človeka / razgaljevati porabniško miselnost
// razkrivati, kazati: razgaljevati nepoštenost / nočem razgaljevati svojih načrtov
SSKJ²
razganíti in razgániti -em dov. (ī á)
1. narediti, da kaj ni več zganjeno, preganjeno: razganil je list in prebral sporočilo; razganiti ruto / iz žepa je vzela kos zmečkanega papirja in ga razganila
2. star. razmakniti: nekoliko je razganila zaveso, da je videla na cesto; veje so se razganile
    razgánjen -a -o:
    postaviti čevlje na razganjen časopis
SSKJ²
razgánjati -am nedov. (ȃ)
1. delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: redarji so razganjali demonstrante / ekspr. razganjati zborovanje
// ekspr. delati, da česa ni več: burja razganja meglo
2. s pritiskom od znotraj povzročati, da kaj poči, razpade: led in korenine razganjajo skale / mlado vino razganja sod
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza, radovednost ga razganja / ne zamerite ji, mladost jo razganja
// brezoseb., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razganja ga od ljubosumnosti, zdravja / kar razganjalo ga je od smeha
● ekspr. denar mu je kar razganjal denarnico imel je veliko denarja; ekspr. bil je v tistih letih, ko ga je razganjalo ko je bil poln moči; ko je čutil močno spolno slo; ekspr. otroci so se tako najedli, da jih kar razganja zelo
SSKJ²
razgáziti -im dov., razgázila in razgazíla (á ȃ)
narediti gaz (v sneg): morali so razgaziti sneg, da so prišli do sosedov
    razgážen -a -o:
    razgažen sneg
SSKJ²
razgíb -a m (ȋ)
knjiž. razgibanost: drama nima dramatičnega razgiba
● knjiž. človekovi notranji razgibi vzgibi
SSKJ²
razgibálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za razgibanje: razgibalne igre, vaje
SSKJ²
razgíbanje -a s (ī)
glagolnik od razgibati1: vaje za razgibanje telesa / razgibanje politične dejavnosti
SSKJ²
razgíbanost -i ž (ī)
lastnost, značilnost razgibanega: razgibanost prstov, telesa / razgibanost morske gladine / politična razgibanost študentov; razgibanost učencev pri pouku / čustvena, notranja razgibanost / razgibanost odrskega dogajanja / razgibanost turistične dejavnosti; razgibanost gospodarske rasti / razgibanost pročelij / knjiž. razgibanost pokrajine
SSKJ²
razgíbati1 -am in -ljem dov. (ī)
1. z gibanjem, premikanjem narediti kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibati hrbet, telo; s hojo, telovadbo razgibati; šel je na sprehod, da bi se nekoliko razgibal; razgibati si odrevenele prste
2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja; razmajati: lahen veter je razgibal listje, veje
// povzročiti, narediti, da kaj začne valovati, se gibati: burja razgiba morsko gladino / krik je razgibal množico; ob eksploziji so se ljudje razgibali
3. spraviti v živahnejšo dejavnost: društvo je vaščane razgibalo; razgibati mladino; duševno, notranje razgibati / knjiga je razgibala otrokovo domišljijo
// povzročiti, da kaj živahneje poteka: režiser bi moral filmsko dogajanje razgibati; ta učitelj zna razgibati pouk; s šalami in petjem razgibati prireditev
// povzročiti, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: delo organizacije bo treba razgibati; razgibati delovanje društva; razgibati turistično dejavnost / razgibati gospodarsko rast
4. nav. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj sproščen, živahen: dogodek je bolnika poživil in razgibal / vino nam je razgibalo kri / mesto bo treba nekoliko razgibati
5. narediti kaj bolj pestro, zanimivo: razgibati poglavje z dialogi / arhitekt je z različnimi elementi razgibal pročelje hiše
    razgíban -a -o
    1. deležnik od razgibati: razgiban pogovor; razgiban promet; dobro razgibani prsti; ritem skladbe je razgiban; razgibane barve; opazovati razgibano gručo
    2. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: razgibano leto, življenje / ta dežela ima razgibano zgodovino
    ●     to je zelo razgiban človek poln sil, živahen; knjiž. razgibana pokrajina gričevnata, hribovita; prisl.: razgibano živeti
    ♦     glasb. razgibano označba za hitrost izvajanja mosso
SSKJ²
razgíbati2 -am in -ljem nedov. (ī)
star. razgrinjati, razprostirati: razgibati prt / čebela razgiba krila
SSKJ²
razgibávanje -a s (ȃ)
glagolnik od razgibavati: razgibavanje telesa; prostor, vaje za razgibavanje / razgibavanje kulturne dejavnosti
SSKJ²
razgibávati -am nedov. (ȃ)
1. z gibanjem, premikanjem delati kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibavati mišice, noge; z igranjem nogometa se razgibavati; razgibavati se pred začetkom tekmovanja; pren. matematika razgibava razum
2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter razgibava veje
// povzročati, delati, da kaj valovi, se giba: burja razgibava morsko gladino
3. spravljati v živahnejšo dejavnost: kulturno društvo ljudi razgibava / take zgodbe razgibavajo domišljijo
// povzročati, da kaj živahneje poteka: igro razgibavajo različni glasbeni in plesni vložki
// povzročati, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: razgibavati kulturno dejavnost
4. nav. ekspr. povzročati, da kdo postane bolj sproščen, živahen: njegove šale razgibavajo družbo; gostje se že razgibavajo
5. delati kaj bolj pestro, zanimivo: z različnimi elementi razgibavati stene / ta del mesta razgibavajo gledališča in prijetni lokali
● knjiž. pisatelja so razgibavala zlasti etična vprašanja vznemirjala, razvnemala
SSKJ²
razglabljáč -a m (á)
knjiž. kdor (rad) razglablja: ta človek je razglabljač
SSKJ²
razglabljalec gl. razglabljavec
SSKJ²
razglábljanje -a s (á)
glagolnik od razglabljati: zmotil jo je v razglabljanju; globoko, teoretično razglabljanje o življenju / na koncu razglabljanja je navedel nekatera nova spoznanja
SSKJ²
razglábljati -am nedov. (á)
intenzivno usmerjati dejavnost v zavesti v kaj, da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: razglabljati o svojem življenju; resno, zavzeto razglabljati o problemih / med delom veliko razglablja premišlja, razmišlja / knjiž. razglabljati jezikovna vprašanja obravnavati, reševati
    razglabljajóč -a -e:
    razglabljajoč mogoče rešitve problema, je prišel do novih spoznanj; razglabljajoč človek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razglabljávec -vca in razglabljálec -lca [razglabljau̯ca] m (ȃ)
knjiž. kdor (rad) razglablja: vztrajen razglabljavec
SSKJ²
razglàs -ása m (ȁ á)
1. glagolnik od razglasiti, sporočiti: razglas rezultatov
2. uradno sporočilo javnosti: napisati, objaviti, prebrati razglas; razglas o obveznem cepljenju / uradni razglas
// list s takim sporočilom: raznašati, razobesiti razglase
SSKJ²
razglásen -sna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razglas ali razglašanje: ljudje so stali okrog razglasnega odra
// v zvezi razglasna deska deska, navadno v veži stavb, na katero se pritrjujejo obvestila, objave: pribiti obvestilo na razglasno desko
SSKJ²
razglasítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razglasiti, sporočiti: slovesna razglasitev rezultatov / razglasitev splošne stavke / razglasitev zakona / uradna razglasitev dokumenta za neveljavnega
SSKJ²
razglasíti1 -ím dov., razglásil (ī í)
narediti, da glasbilo ni (več) uglašeno: razglasiti klavir; glasbilo se je med prevozom razglasilo
    razglašèn -êna -o:
    razglašen klavir
    ●     glasb. žarg. zbor je razglašen ne poje, ne igra usklajeno, ubrano; knjiž. razglašeno tiktakanje ure neskladno, neubrano; prisl.: razglašeno igrati
SSKJ²
razglasíti2 -ím, tudi razglasíti in razglásiti -im dov., razglásil (ī í; ī á)
1. uradno sporočiti javnosti: razglasiti izid volitev; razglasiti rezultate; razglasiti sodbo; na koncu delovne akcije so razglasili udarnike; po radiu so razglasili, da bo cesta zaradi popravil zaprta / javno razglasiti
// ekspr. povedati, sporočiti veliko ljudem: novico je takoj razglasil; povsod je razglasila, da se bo poročila
2. uradno sporočiti javnosti, da kaj začne
a) obstajati, potekati: razglasiti republiko / razglasiti mobilizacijo; v vsej državi so razglasili vojno stanje; razglasiti stavko
b) veljati: razglasiti ustavo, zakon
// v zvezi z za uradno sporočiti javnosti, da ima kdo določen položaj, naziv: razglasili so ga za častnega doktorja ljubljanske univerze; razglasiti za kralja; razglasil se je za predsednika / razglasiti območje za narodni park
3. uradno priznati določeno dejstvo, ugotovitev: dal je razglasiti, da je njegov sin mrtev / razglasiti za neprištevnega, polnoletnega
4. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga: kritiki so film razglasili za pornografski; razglasiti imenovanje za neveljavno; izraz so razglasili za germanizem; razglasiti koga za goljufa; javno razglasiti trditev za neresnično
5. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je pred cerkvijo razglasil nove predpise
6. zastar. objaviti: pesmi je razglasil nekaj let pred svojo smrtjo
♦ pravn. razglasiti za mrtvega razglasiti, da pogrešana oseba velja pravno za mrtvo; rel. razglasiti za dogmo; razglasiti za svetnika
    razglašèn -êna -o tudi razglášen -a -o
    1. deležnik od razglasiti: bila je razglašena za najboljšo športnico leta
    2. knjiž. znan, slaven: igrati delo najbolj razglašenega sodobnega dramatika
    3. knjiž. razvpit: v mladosti je bil razglašen ženskar / razglašeno zabavišče
SSKJ²
razglásje -a s (ȃ)
knjiž. neskladje, nasprotje: razglasje med idealom in resničnostjo / med njima je prišlo do razglasja / to je v razglasju z mojimi načeli to ni v skladu
● knjiž. čutiti v sebi močno razglasje razdvojenost, razklanost; zastar. pogovor se je končal z neprijetnim razglasjem prepirom, sporom
SSKJ²
razglašálec -lca [razglašau̯ca tudi razglašalca] m (ȃ)
knjiž. glasnik2, oznanjevalec: razglašalec novih idej
SSKJ²
razglášanje -a s (á)
glagolnik od razglašati: prepovedati razglašanje novice
SSKJ²
razglášati -am nedov. (á)
1. uradno sporočati javnosti: razglašati rezultate glasovanja; razglašati po radiu, v časopisu / kresovi so razglašali nevarnost; sirene razglašajo alarm / napis razglaša, da je cesta zaprta opozarja
// ekspr. razširjati, učiti: razglašati nove ideje; ne razglašaj krivih naukov
// ekspr. pripovedovati, sporočati veliko ljudem: ne razglašaj svojih težav; povsod je razglašal, da se bo poročil; razglašala je, kar bi moralo ostati skrivnost / ne razglašajte vsem, kaj se je zgodilo / pesmi bodo razglašale tvojo lepoto
2. uradno sporočati javnosti, da kaj začne
a) obstajati, potekati: razglašati splošno mobilizacijo
b) veljati: razglašati ustavo
// v zvezi z za uradno sporočati javnosti, da ima kdo določen položaj, naziv: razglašati za predsednika republike, za vladarja
3. uradno priznavati določeno dejstvo, ugotovitev: po določenem času razglašajo pogrešane za mrtve / razglašati dokumente za neveljavne; razglašati trditev za neresnično
4. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga: nekatere ljudi so razglašali za manjvredne; ne razglašaj me za lažnivca; vsega ne smeš razglašati za napako; začeli so se razglašati za Slovence
5. nekdaj javno prebirati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je razglašal, kdaj in kje bo semenj
6. zastar. objavljati: kritike je razglašal v različnih časopisih
    razglášati se star.
    slišati se: zvonjenje se je razglašalo po vsej dolini
    razglášan -a -o:
    pogosto razglašana obvestila
SSKJ²
razglašênje -a s (é)
glagolnik od razglasiti, sporočiti: razglašenje republike
♦ rel. razglašenje Gospodovo praznik v spomin na tri kralje, ki so počastili in obdarovali novorojenega Kristusa, 6. januarja
SSKJ²
razglašênost -i ž (é)
lastnost, značilnost razglašênega: razglašenost klavirja / knjiž. razglašenost mnenj neskladnost, neenotnost / knjiž. v sebi je čutil močno razglašenost razdvojenost, razklanost
SSKJ²
razglaševálec -lca [razglaševau̯ca tudi razglaševalca] m (ȃ)
1. knjiž. glasnik2, oznanjevalec: razglaševalec naprednih načel
2. nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: mestni razglaševalec
SSKJ²
razglaševáti -újem nedov. (á ȗ)
razglašati: razglaševati sodbo / ne razglašuj lažnih novic / birič je razglaševal uredbe pred mestno hišo
SSKJ²
rázgled1 -a in razglèd -éda m, tož. mn. tudi rázgledi (á; ȅ ẹ́)
nav. tož. in mest. ed. in mn., etn., navadno v zvezi iti na razgled iti s starši na obisk na nevestin, ženinov dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer: v nedeljo bodo šli na razgled
SSKJ²
razglèd2 -éda m (ȅ ẹ́)
1. kar je predmet zaznavanja z razgledovanjem, gledanjem: z vrha hriba je zelo lep razgled; visoke stavbe preprečujejo razgled; razgled na mesto in okolico; razgled po dolini; kraj z lepim razgledom; soba z razgledom na morje iz katere se vidi morje
2. obseg izobrazbe, znanja: bogatiti, pridobiti si razgled; razširiti svoj razgled po svetovni literaturi / ima velik razgled po sodobni glasbi veliko ve o njej, dobro jo pozna; manjka jim razgleda po svetu premalo vedo o njem, premalo ga poznajo
● zastar. natančen razgled zemljišča ogled, pregled; knjiž. njegov oče je človek s širokimi razgledi široko razgledan
SSKJ²
razglédanost -i ž (ẹ̑)
značilnost razgledanega človeka: njegova razgledanost nas je presenetila; ugotoviti razgledanost kandidatov; razgledanost v stroki / široka, velika, vsestranska razgledanost
SSKJ²
razglédati se -am se dov., razglêj se in razglèj se razglêjte se, stil. razglédi se razglédite se (ẹ́ ẹ̑)
1. pogledati na vse strani z namenom, da se kaj vidi, ugotovi: večkrat se je ustavil in se razgledal; splezal je na drevo, da bi se razgledal; dobro se razgledati; najprej so se morali razgledati, kje so / razgledati se po nebu, pokrajini / razgledal se je okrog in sedel
2. prilagoditi se gledanju v neugodnih okoliščinah: saj ni tako temno, samo da se razgledaš; zaradi dima so se v začetku komaj razgledali
3. z opazovanjem, proučevanjem seznaniti se s čim, spoznati kaj: s potovanji se je razgledal po različnih deželah, po svetu; z branjem se je zelo razgledal izobrazil / razgledati se po književnosti, umetnosti; razgledati se v filozofiji, politiki
4. poiskati, ogledati se: razgledati se po primernem zemljišču za sadovnjak / dovolj si star, da se razgledaš za nevesto
    razglédati zastar.
    ogledati, pregledati: razgledati hišo, orodje; razgledati si prostrani trg
    razglédan -a -o
    1. deležnik od razgledati se: razgledan po jezikoslovju; biti politično, strokovno razgledan
    2. ki dosti ve z različnih področij: razgledan človek; fant je zelo razgledan; široko razgledan
SSKJ²
razgledávati se -am se nedov. (ȃ)
star. razgledovati se: planinci so se na vrhu razgledavali / razgledavati se po svojem posestvu / hiša se razgledava po dolini iz nje, od nje je razgled po dolini
    razgledavajóč se -a -e:
    razgledavajoč se po okolici, je opazil sledi konjskih kopit
SSKJ²
razgléden1 -dna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na razgled: postaviti razgledni stolp; razgledna ploščad / koča je na razglednem kraju; razgledna točka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razgléden2 -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. razgledan: zelo razgleden človek
● razgledna pot pregledna
SSKJ²
razgledíšče -a s (í)
1. kraj, prostor, od koder je dober razgled: ob cesti so uredili razgledišče; grad stoji na razgledišču; razgledišče nad mestom
2. knjiž. stališče, gledišče: glede nekaterih vprašanj imamo različna razgledišča
SSKJ²
razglédnica -e ž (ẹ̑)
kartonček s sliko na eni strani za krajša sporočila po pošti: dobiti, napisati, poslati razglednico / barvna, pokrajinska razglednica; panoramska razglednica večja od navadne
♦ filat. analogična razglednica ki ima nalepljeno znamko z enako sliko in ustrezen poštni žig
SSKJ²
razglédnik -a m (ẹ̑)
1. razgledni stolp: na vrhu so postavili razglednik
2. ekspr. gora, hrib, s katerega je dober razgled: Krn je čudovit razglednik / Vodnikov razglednik
3. knjiž. izvidnik: četa je poslala naprej razglednike
SSKJ²
razglédniški -a -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na razglednico: razgledniška velikost fotografij / razgledniški posnetki
    razglédniško prisl.:
    razgledniško lepe slike
SSKJ²
razgledovánje -a s (ȃ)
glagolnik od razgledovati se: razgledovanje po pokrajini / razgledovanje po strokovni literaturi; to je bil čas razgledovanja in učenja / razgledovanje razvalin
SSKJ²
razgledováti se -újem se nedov. (á ȗ)
1. gledati na vse strani z namenom, da se kaj vidi, ugotovi: pogosto sva se ustavila in se razgledovala; z vrha smo se dolgo razgledovali; razgledoval se je, kam bi postavil kip / razgledovati se po okolici; pren., ekspr. pogosto se je razgledoval po svojem življenju
2. prilagajati se gledanju v neugodnih okoliščinah: ko so ugasnile luči, so se nekaj časa razgledovali
3. z opazovanjem, proučevanjem seznanjati se s čim, spoznavati kaj: v mladosti se je veliko razgledoval po svetu / razgledovati se po sodobni umetnosti, zgodovini
4. iskati, ogledovati se: ko je prišel od vojakov, se je razgledoval po primerni službi / čas je, da se začneš razgledovati za ženo
● ekspr. nad ravnino se razgleduje grad je, stoji; ekspr. hiša se razgleduje po poljih iz nje, od nje je razgled po poljih
    razgledujóč se -a -e:
    razgledujoč se po dolini, je zagledal čredo gamsov
SSKJ²
razglobíti -ím dov., razglóbil (ī í)
knjiž. premisliti, razmisliti: vso stvar mora še razglobiti
SSKJ²
razglódati -am tudi -glójem, tudi razglôdati -am dov., razglódaj razglódajte tudi razglóji razglójite tudi razglôdaj razglôdajte tudi razglodájte; tudi razglodála (ọ́; ó)
glodajoč zelo poškodovati, uničiti: črvi so razglodali pohištvo; miši so razglodale krompir / knjiž. bolezen ji je razglodala obraz
SSKJ²
razgnáti -žênem dov., stil. razženó (á é)
1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: policija je razgnala demonstrante; pes razžene kokoši / zavedne učitelje so med vojno razgnali v različne kraje / ekspr. razgnati zborovanje
// ekspr. narediti, da česa ni več: veter razžene oblake / doživetje mu bo razgnalo žalost pregnalo
2. s pritiskom od znotraj povzročiti, da kaj poči, razpade: voda je zmrznila in razgnala cevi; brezoseb. vazo je razgnalo; pren., ekspr. izpovej se, sicer te bo razgnalo
3. brezoseb., ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razgnalo ga bo od jeze, ljubosumnosti
● ekspr. vojaki so ob umiku razgnali most razstrelili; zastar. razgnati parlament razpustiti; ekspr. tako sem žalosten, da mi bo razgnalo srce zelo
SSKJ²
razgnécan -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. razvožen, razhojen: voz se je počasi premikal po blatni in razgnecani cesti
SSKJ²
razgnéviti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž. razjeziti, razburiti: njene besede so ga zelo razgnevile; samo na videz se je razgnevil
    razgnévljen -a -o:
    razgnevljen je odšel od doma
SSKJ²
razgnojíti se -ím se dov., razgnójil se (ī í)
nav. 3. os. zelo se ognojiti: rana se je razgnojila
SSKJ²
rázgon1 -óna in -a m (á ọ́; á)
nar. vzhodno razor: metati plevel v razgon; hoditi po razgonu
SSKJ²
razgòn2 -ôna m (ȍ ó)
glagolnik od razgnati: razgon demonstrantov
SSKJ²
razgonétiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž. razrešiti, doumeti: razgonetiti bistvo problema; razgonetiti uganko / šele zdravnik je razgonetil njegovo smrt ugotovil vzroke smrti
SSKJ²
razgórčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
zastar. ogorčiti: krivica ga je razgorčila
    razgórčen -a -o:
    razgorčen človek
SSKJ²
razgoréti se -ím se dov., razgôrel se (ẹ́ í)
1. začeti močneje goreti: suha drva so se hitro razgorela; grmada, kres se razgori; preveč, zelo se razgoreti / ko se je ogenj razgorel, je postalo toplo / ekspr. iskra se je razgorela v močen plamen; brezoseb. pusti, saj se bo samo razgorelo; pren., ekspr. plamen upora se je razgorel
// začeti dajati močno svetlobo: sveča se bo kmalu razgorela
// knjiž. začeti močneje žareti: na nebu se je razgorela večerna zarja
2. ekspr. pojaviti se v veliki meri: med njima se je razgorela stara ljubezen; v njem so se razgorele strasti / v njihovih srcih se je razgorelo novo upanje
● knjiž., ekspr. od napetosti se ji je razgorel obraz zelo je zardela; knjiž., ekspr. po vrtovih so se spet razgorele vrtnice razcveteli so se njihovi rdeči cveti
    razgôrel tudi razgorèl in razgorél -éla -o:
    razgorel ogenj
SSKJ²
razgorévati se -am se nedov. (ẹ́)
1. začenjati močneje goreti: polena se razgorevajo; hitro se razgorevati / opazoval je, kako se ogenj razgoreva
// začenjati dajati močno svetlobo: petrolejka se je razgorevala in kmalu smo dobro videli
// knjiž. začenjati močneje žareti: na nebu se že razgorevajo zvezde / njene oči so se razgorevale od pričakovanja
2. ekspr. pojavljati se v veliki meri: strasti se razgorevajo / boji za svobodo so se vedno bolj razgorevali
    razgorevajóč se -a -e:
    počasi se razgorevajoč ogenj
SSKJ²
razgovárjanje -a s (ȃ)
glagolnik od razgovarjati se: razgovarjanje o mednarodnih vprašanjih / živahno razgovarjanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razgovárjati se -am se nedov. (ȃ)
uradno izmenjavati mnenja, stališča: delegaciji sta se razgovarjali o vprašanjih, ki zanimajo obe državi
● publ. predsednika sta se razgovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena
// star. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem; pogovarjati se: sošolci se veselo razgovarjajo; starši se razgovarjajo o otrokovi prihodnosti
    razgovarjáje se :
    hitro sta prišla domov, razgovarjaje se o svojih doživetjih
    razgovarjajóč se -a -e:
    sprehajala sta se, prijateljsko se razgovarjajoč; veselo razgovarjajoči se otroci
SSKJ²
razgôvor -a m (ȏ)
1. nav. mn. uradna izmenjava mnenj, stališč: razgovori med predsednikoma so bili uspešni; razgovori potekajo v prijateljskem ozračju; poslovni, uradni razgovori; razgovori o razorožitvi in zmanjšanju napetosti / imeti razgovore
2. izmenjava mnenj, misli; pogovor: razgovor se pretrga, se začne; obrniti, usmeriti razgovor na druge stvari; poseči v razgovor; glasen, sproščen, zaupen razgovor; prijateljski razgovor; razgovor o sodobni umetnosti; predmet razgovora / telefonski razgovor / v živahnem razgovoru sta hitro prišla na vrh
● razgovor je potekal med štirimi očmi brez prič, zaupno; publ. razgovori na najvišji ravni med najvišjimi uradnimi predstavniki države; publ. razgovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu
♦ ped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj; katehetski razgovor v obliki vnaprej določenih vprašanj in odgovorov; metoda razgovora pri kateri učenci pridobivajo nova spoznanja v pogovoru z učiteljem
SSKJ²
razgôvoren1 -rna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na razgovor: zanimiva razgovorna tema
● razgovorni jezik pogovorni jezik
♦ ped. razgovorna metoda metoda, pri kateri učenci pridobivajo nova spoznanja v pogovoru z učiteljem
SSKJ²
razgovóren2 -rna -o prid. (ọ́ ọ̄)
zastar. zgovoren: razgovoren človek; je zelo prijetna in razgovorna
SSKJ²
razgovoríti se -ím se dov., razgovóril se; nam. razgovôrit se in razgovorít se (ī í)
začeti dosti in sproščeno govoriti: sopotnika sta se razgovorila; razgovorili so se o zemlji in letini; preveč, na široko se razgovoriti / kar brez strahu se razgovorite povejte, kar želite
// knjiž. pogovoriti se: veliko stvari je, o katerih bi se rad razgovoril s teboj
    razgovoríti knjiž.
    povzročiti, da kdo začne dosti in sproščeno govoriti: dobro vino je družbo razgovorilo
SSKJ²
razgrabíti in razgrábiti -im, in razgrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. z grabljenjem
a) spraviti narazen: razgrabiti pesek, žaganje
b) odstraniti, izravnati: spomladi so razgrabili krtine
2. ekspr. s hlastnim, hitrim jemanjem narediti, da kje česa ni več: ponujeno pecivo so otroci takoj razgrabili
// pokupiti: kupci so blago v kratkem času razgrabili; jutranjo izdajo časopisa hitro razgrabijo
3. ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: ko je umrl, so razgrabili njegovo premoženje
    razgrábljen -a -o:
    razgrabljene krtine; plošča je bila kmalu razgrabljena
SSKJ²
razgrábljati -am nedov. (á)
1. z grabljenjem
a) spravljati narazen: razgrabljati prst
b) odstranjevati, izravnavati: razgrabljati krtine
2. ekspr. pohlepno si prisvajati dobrine: tujci so razgrabljali naše bogastvo
SSKJ²
razgradítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razgraditi: razgraditev beljakovin
SSKJ²
razgradíti -ím dov., razgrádil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine: želodčni sokovi razgradijo hrano; organske snovi se razgradijo / s kuhanjem razgradimo vitamine uničimo
// kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: encimi razgradijo beljakovine; razgraditi vodo na vodik in kisik; s kislinami razgraditi; biološko razgraditi
♦ biol. razstaviti organske snovi v celici
2. razstaviti odsluženo napravo, objekt na dele: razgraditi avtomobil / razgraditi elektrarno
    razgrajèn -êna -o:
    razgrajena snov
SSKJ²
razgradljív -a -o prid. (ī í)
ki se da razgraditi: razgradljiva snov; biološko razgradljivi pralni praški
SSKJ²
razgrádnja -e ž (ā)
glagolnik od razgraditi: razgradnja organskih snovi / razgradnja beljakovin, maščob / financirati razgradnjo jedrske elektrarne; razgradnja vozil; po podpisu sporazuma so začeli usklajevati program razgradnje
SSKJ²
razgrajáč -a m (á)
ekspr. kdor (rad) razgraja: umiriti razgrajača; razgrajači in pretepači
SSKJ²
razgrájanje -a s (á)
glagolnik od razgrajati1: razgrajanje ga moti; otroško razgrajanje; razgrajanje v gostilni
SSKJ²
razgrajáški -a -o prid. (á)
ki (rad) razgraja: razgrajaški fantje / razgrajaško vedenje
SSKJ²
razgrajáštvo -a s (ȃ)
razgrajaško ravnanje ali dejanje: zaradi razgrajaštva so ga policisti pridržali; popivanje, vandalizem in razgrajaštvo
SSKJ²
razgrájati1 -am nedov. (á)
1. povzročati hrup, nemir zlasti z vedenjem: otroci radi razgrajajo; v sosednjem stanovanju že vse popoldne razgrajajo; razgrajajo, kot bi bili nori
2. v dejanju kazati notranjo napetost, jezo: na sestanku si tiho, doma pa razgrajaš / šla je pogledat, zakaj pes tako razgraja laja
● star. ponoči je razgrajal vihar divjal
    razgrajajóč -a -e:
    razgrajajoči šolarji so se umirili
SSKJ²
razgrájati2 -am nedov. (á)
kem. razgrajevati: razgrajati škrob v enostavne sladkorje
SSKJ²
razgrajeválec -lca [drugi pomen razgrajevau̯ca tudi razgrajevalca] m (ȃ)
1. kem. pomožna snov, ki po stiku s tekočino povzroči, da druga snov, navadno v obliki tablete, razpade na osnovne sestavine: čistilno sredstvo z razgrajevalcem pene / razgrajevalec apnenca; razgrajevalci organskih snovi
2. kdor se ukvarja z razstavljanjem starih, rabljenih predmetov in prodajo še uporabnih delov za rezervne dele: razgrajevalec vozil
SSKJ²
razgrajevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razgrajevati: razgrajevanje mrtvih organizmov / razgrajevanje velikih molekul / razgrajevanje beljakovin
SSKJ²
razgrajeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine; razkrajati: razgrajevati odpadne snovi; hrana se v želodcu razgrajuje / toplota razgrajuje vitamine uničuje
// kem. delati, povzročati, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: razgrajevati celulozo; razgrajevati velike molekule v manjše
♦ biol. razstavljati organske snovi v celici
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razgrápati -am dov. (ā)
knjiž. razriti, poškodovati: voda je razgrapala cesto
    razgrápan -a -o:
    razgrapana pot
SSKJ²
razgrébanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od razgrebati: razgrebanje pepela, žerjavice / razgrebanje po preteklosti
SSKJ²
razgrébati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. z grebenjem delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: razgrebati žerjavico; razgrebati s prsti / večkrat je razgrebal ogenj in nalagal drva
2. z grebenjem delati, da kaj zavzame večjo površino: razgrebati žerjavico po peči
3. z grebenjem povzročati, da je kaj poškodovano, uničeno: pazil je, da kokoši ne razgrebajo gred
// ekspr. povzročati, da je kaj poškodovano, uničeno sploh: ljudje s čevlji razgrebajo parket; pren. trpljenje ji je razgrebalo obraz
4. nar. (močno) praskati: rane ne smemo razgrebati; razgrebati z nohti
● knjiž. zakaj razgrebaš stare rane znova povzročaš bolečine; knjiž. razgrebati po pesku grebsti
SSKJ²
razgrêbsti -grêbem dov., razgrébel razgrêbla (é)
1. z grebenjem narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: kokoši so razgreble gnoj; razgrebla je suho listje in našla kostanj; razgrebsti sneg / z roko je razgrebel krtine
2. z grebenjem narediti, da kaj zavzame večjo površino: pesek nasujemo na tla in ga razgrebemo; razgrebsti žerjavico po kurišču; enakomerno razgrebsti
3. z grebenjem poškodovati, uničiti: kokoši so razgreble gredo
// ekspr. povzročiti, da je kaj poškodovano, uničeno sploh: delo ji je razgreblo roke; da ne bi razgrebli še svežega betona, položimo čezenj deske; pren. žalost je materi razgrebla obraz
4. nar. (močno) opraskati: obuj se, trnje ti bo razgreblo noge
    razgrebèn -êna -o tudi razgrêben -a -o:
    na razgrebeno žerjavico je naložil drva; razgrebeno čelo
SSKJ²
razgreníti -ím dov. (ī í)
narediti, povzročiti, da kaj ni več grenko: razgreniti jajčevce, kumare, oljke, orehova jedrca
SSKJ²
razgrétež -a m (ẹ̑) ekspr.
kdor zlasti z nasilnim vedenjem kaže svojo razburjenost, jezo, ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: miriti, pomiriti razgreteže; razgreteži na tribunah; peščica, skupina razgretežev s kamenjem; pretep med razgreteži
SSKJ²
razgréti -grêjem dov. (ẹ́ ȇ)
1. narediti kaj (zelo) toplo: razgreti peč; s kurjenjem razgreti / razgreti mast / poletno sonce je razgrelo ozračje; kamen se je na soncu razgrel
2. povzročiti občutek (velike) toplote: sonce jih je razgrelo; med hojo so se razgreli / živahna igra otroke razgreje
3. ekspr. razvneti: glasba jih je razgrela; ljudje so se razgreli in govorili drug čez drugega / film jim je razgrel domišljijo
// zelo razburiti, razjeziti: krivični očitki človeka razgrejejo; tako se je razgrel, da so ga komaj pomirili / molči že, se je razgrel
● ekspr. vino je družbo razgrelo zaradi popitega vina so postali bolj živahni, zgovorni; ekspr. s petjem borbenih pesmi jih je hotel razgreti spodbuditi, navdušiti
    razgrét -a -o:
    razgret obraz; pomiriti preveč razgrete razpravljavce; streha je razgreta; iz kuhinje je prišla vsa razgreta; razgret od hitre hoje
SSKJ²
razgrétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od razgreti: razgretje peči / z razgretjem preprečiti, da bi se živilo pokvarilo
SSKJ²
razgrétost -i ž (ẹ̑)
stanje razgretega: razgretost ozračja / od razgretosti se mu je orosilo čelo; razgretost obrazov / čustvena razgretost / govoril je brez vsake razgretosti; z veliko razgretostjo razlaga svoje načrte
SSKJ²
razgrévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od razgrevati: razgrevanje peči / razgrevanje domišljije
SSKJ²
razgrévati -am nedov. (ẹ́)
1. delati kaj (zelo) toplo: razgrevati peč / poletno sonce razgreva zemljo; skale se razgrevajo
2. povzročati občutek (velike) toplote: naporna hoja razgreva
3. ekspr. razvnemati: taka glasba razgreva strasti; razgrevati zavist; med pripovedovanjem se je vse bolj razgreval / razgrevati domišljijo / častihlepje jih razgreva
// zelo razburjati, jeziti: krivica človeka razgreva; ne razgrevaj se zaradi stvari, ki jih ni mogoče spremeniti / domov pojdi, se je razgreval
SSKJ²
razgrínjanje -a s (í)
glagolnik od razgrinjati: razgrinjanje prta / razgrinjanje bistva problemov
SSKJ²
razgrínjati -am nedov. (í)
1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrinjati preprogo, zemljevid / ekspr. tulipani že razgrinjajo popke odpirajo; se razcvetajo / metulj razgrinja krila
// delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrinjati prt na mizo, papir po tleh; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje
2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrinjati krhlje po lesi, da se sušijo
3. delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je iskala orehe, je morala razgrinjati listje
// razmikati: razgrinjati veje
4. knjiž. kazati, razkrivati: v delu razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike
● publ. pred nami je razgrinjal svoje vtise o pravkar končani konferenci obširno nam je pripovedoval o njih
    razgrínjati se nav. ekspr., s prislovnim določilom
    1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi; za hišo se razgrinja vrt / nad dolino se razgrinja zvezdnato nebo
    2. prihajati na kako površino, navadno veliko: nad jezero se že razgrinja megla
SSKJ²
razgrísti -grízem dov. (í)
z grizenjem razdeliti na več delov: razgristi bonbon, tableto
// z grizenjem raniti, poškodovati: veverica je, braneč mladiče, razgrizla in razpraskala skobcu prsi; v zadregi si je razgrizla ustnice
// ekspr. poškodovati, uničiti: vlaga je razgrizla stare dokumente; lug razgrize roke
● ekspr. najraje bi se razgrizel od jeze zelo sem jezen
    razgrízen -a -o:
    izpljunil je drobce razgrizene bilke; razgrizena pasja ušesa
SSKJ²
razgrméti se -ím se dov. (ẹ́ í)
ekspr. grmeč se razširiti: nevihta se je razgrmela po nebu
SSKJ²
razgrnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razgrniti: razgrnitev zemljevida / javna razgrnitev razvojnih programov
SSKJ²
razgrníti in razgŕniti -em dov. (ī ŕ)
1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrniti časopis, zemljevid; razgrnil je pismo in ga začel brati
// narediti, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrniti pregrinjalo čez kip; razgrniti preprogo pred posteljo; razgrniti papir po pohištvu; pren., pesn. noč je razgrnila svoja krila nad mesto
2. narediti, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrniti seme, žerjavico; razgrniti hruške, krhlje na leso
3. narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je razgrnila suho listje, je zagledala gobe
// razmakniti: nekoliko so razgrnili zavese, da so videli na cesto / razgrniti veje / razgrniti tančico odgrniti
4. publ. dati, postaviti na ogled: razgrniti načrte za nov poslovni center; javno razgrniti
♦ urb. razgrniti zazidalni načrt
5. knjiž. pokazati, razkriti: v uvodu pisec razgrne tragedijo pesnikovega življenja; življenje se mu je razgrnilo v vsej svoji lepoti / film nam bo razgrnil mesto in njegovo zgodovino predstavil
    razgrníti se in razgŕniti se nav. ekspr., s prislovnim določilom
    1. priti na kako površino, navadno veliko: čez dolino so se razgrnile megle
    2. postati viden, pokazati se: nenadoma se je pred izletniki razgrnila vsa vas / pred nami se je razgrnil lep razgled; pren. vsa mladost se mu je razgrnila pred očmi
    ●     knjiž. otrok se je v spanju razgrnil razkril, odkril; knjiž. medtem se je razgrnil mrak se je zmračilo
    razgŕnjen -a -o:
    razgrnjen prt; pred nami je bilo razgrnjeno celo naselje; pismo leži razgrnjeno na mizi
SSKJ²
razgúbati -am dov. (ū) knjiž.
1. narediti, da kaj ni več nagubano, zgubano: razgubati krilo / oddahnil se je in razgubal čelo
2. nagubati, zgubati: trpljenje mu je razgubalo obraz
    razgúban -a -o:
    razgubana koža
SSKJ²
razgubíti se -ím se dov., razgúbil se (ī í) nav. ekspr.
1. raziti se, navadno neopazno: radovedneži so se hitro razgubili / razgubili so se na svoje domove; fantje so se razgubili po hišah / ko bo prenehalo deževati, se bodo ljudje razgubili
// s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati
a) neviden: otroci so se razgubili med drevjem
b) neslišen: klic se je razgubil v daljavi / koraki se razgubijo v noč
2. prenehati biti, obstajati: ko je vzšlo sonce, se je megla razgubila / posmehljiv izraz na njegovem obrazu se je razgubil
    razgubíti ekspr.
    izgubiti: žep se mu je raztrgal, zato je razgubil denar; dokumenti se ne smejo razgubiti
SSKJ²
razgúbljati se -am se nedov. (ú) nav. ekspr.
1. razhajati se, navadno neopazno: že pred koncem predstave so se začeli gledalci razgubljati / počasi se razgubljajo iz sobe; ljudje se razgubljajo po trgovinah in gostilnah
// s prislovnim določilom z oddaljevanjem postajati
a) manj viden: otroci se razgubljajo v visoki travi; steza se razgublja med skalami
b) manj slišen: pesem se je razgubljala v noč
2. približevati se koncu obstajanja: dim, megla se razgublja / spomini se razgubljajo v pozabo
    razgúbljati ekspr.
    izgubljati: kar naprej je razgubljal robce
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razgúgati -am tudi -ljem dov. (ū) ekspr.
1. razgibati1: razgugati telo; kar sede se je razgugal / težko ga je bilo razgugati, ker je bil zelo plašen
2. razmajati: razgugati stol
    razgúgan -a -o:
    razgugana miza
SSKJ²
razhájanje -a s (ȃ)
1. glagolnik od razhajati se: razhajanje gledalcev, množice / razhajanje mnenj, pogledov
2. nav. mn., publ. razlika (v pogledih, nazorih): razhajanja med njimi so se večala / načelna, svetovnonazorska razhajanja; razhajanja v stališčih / tudi v teoretičnem pogledu se pojavljajo razhajanja različna mnenja
SSKJ²
razhájati se -am se nedov. (ȃ)
1. odhajati na več strani: množica se razhaja; po tekmi so se gledalci zadovoljni razhajali; hitro, molče se razhajati / zborovalci se počasi razhajajo po domovih / ekspr. proti poldnevu so se megle začele razhajati
2. ne potekati več blizu skupaj, v isti smeri: od tu naprej se cesta in železniška proga razhajata; žarki se pri prehodu skozi lečo razhajajo; pahljačasto se razhajati / živci se razhajajo na vse strani
3. biti ali postajati vedno bolj različen: slovenska narečja so se razhajala; življenjske poti nekdanjih sodelavcev se razhajajo
// publ. biti različen, razlikovati se: najini interesi se popolnoma razhajajo; mnenja strokovnjakov se razhajajo / razhajati se med seboj / razhajati se v mišljenju, pogledih
● publ. dirigent in solist se večkrat razhajata nista usklajena; ekspr. njegove besede se razhajajo z dejanji se ne skladajo; ekspr. z možem se vedno bolj razhajata ne čutita več medsebojne naklonjenosti, ljubezni
♦ biol. razvijati se v različne smeri
    razhajajóč se -a -e:
    razhajajoč se so veselo prepevali; razhajajoči se ljudje
SSKJ²
razhájkanec -nca m (ȃ)
med narodnoosvobodilnim bojem vsak od razhajkanih ljudi: razhajkanci so se počasi zbirali
SSKJ²
razhájkati -am dov. (ȃ)
1. med narodnoosvobodilnim bojem s hajkanjem razgnati, razpoditi: razhajkati bataljon, četo
2. pog. razgnati, razpoditi: razhajkati roparsko tolpo
● pog. razhajkati pretepače ločiti, razgnati; pog. vodstvo kluba so razhajkali razpustili
    razhájkan -a -o:
    razhajkani borci
SSKJ²
razhladíti -ím dov., razhládil; razhlajèn (ī í)
ohladiti: razhladiti vrelo vodo / veter je precej razhladil ozračje / juha se je razhladila / skočil je v vodo, da bi se malo razhladil
SSKJ²
razhlájati -am nedov. (á)
ohlajati: razhlajati vino / veter razhlaja ozračje
SSKJ²
razhlapéti se -ím se dov. (ẹ́ í)
ekspr. izhlapeti: vsa voda se je razhlapela
SSKJ²
razhòd -óda m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od raziti se: povzročiti, ukazati razhod; ob razhodu so se veselo pozdravljali; razhod množice, vojakov / razhod po domovih / medsebojna nesoglasja so povzročila razhod društva / njen razhod s fantom je bil dokončen
2. nav. mn., publ. razlika (v pogledih, nazorih): gre za razhode v metodah, ne pa v ciljih
SSKJ²
razhódek -dka m (ọ̑)
nav. mn., knjiž. stroški v zvezi s prodanim blagom, opravljenimi storitvami, ki že vplivajo na finančni izid delovne organizacije; odhodek: izračunati razhodke
SSKJ²
razhóden -dna -o prid. (ọ̄)
1. nanašajoč se na razhod: razhodni vrvež / razhodno razpoloženje
2. nar. zahodno prostran: razhodno dvorišče, polje
SSKJ²
razhodíti -hódim dov. (ī ọ́)
1. s hojo, hojenjem poteptati, steptati: razhoditi sneg / razhoditi pot
● otroci so razhodili blato po vsej hiši raznesli
2. s hojo, rabo razširiti: pretesne čevlje bo treba razhoditi
// s hojo, hojenjem poškodovati, uničiti: razhoditi pete pri čevljih / ljudje so travo popolnoma razhodili
    razhodíti se 
    s hojo, hojenjem se razgibati: razhoditi se po dolgi vožnji; šel je na sprehod, da bi se razhodil; razhoditi (si) noge
    razhójen -a -o:
    razhojeni čevlji; blatna razhojena pot; razhojena tla; žito je razhojeno
SSKJ²
razhódnica -e ž (ọ̑)
prireditev, pogostitev ob razhodu, slovesu: prirediti razhodnico
● zastar. piti razhodnico piti alkoholno pijačo ob razhodu, slovesu; ekspr. pozno v noč so proslavljali razhodnico razhod, slovo
SSKJ²
razhódnja -e ž (ọ̑)
star. razhodnica: prirediti razhodnjo / gospodar je prinesel razhodnjo alkoholno pijačo, ki se pije ob razhodu, slovesu
SSKJ²
razhomotáti -ám dov. (á ȃ)
star. razmotati: razhomotati štreno
● star. midva ne bova tega razhomotala rešila, razrešila
SSKJ²
razhrébati -am dov. (ẹ̄)
star. povzročiti, da kaj razpoka, se poškoduje: potres je razhrebal hiše; stene so se razhrebale / nalivi razhrebajo cesto
    razhréban -a -o:
    razhreban štedilnik; razhrebana kruhova skorja
SSKJ²
razhroščeválnik -a m (ȃ)
sistemsko orodje za ugotavljanje in odpravljanje napak v računalniških programih: vgraditi razhroščevalnik; program vsebuje razhroščevalnik; grafični razhroščevalnik
SSKJ²
razhroščevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razhroščevati: razhroščevanje aplikacij, programov
SSKJ²
razhroščeváti -újem nedov. (á ȗ)
ugotavljati in odpravljati napake v računalniških programih: razhroščevati program
SSKJ²
razhrôščiti -im dov. (ó ȏ)
ugotoviti in odpraviti napako v računalniških programih: razhroščiti program, sistem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razhúditi -im tudi razhudíti -ím dov., razhúdil (ú ȗ; ī í)
ekspr. razjeziti: otrokova trmoglavost ga ni razhudila; razhudil se je in ga ozmerjal; učitelj se je razhudil nad predrznimi učenci; hitro, zelo se razhuditi / drama je občinstvo razhudila
    razhúden -a -o:
    razhuden človek; razhuden je odšel
SSKJ²
razhúdnik -a m (ȗ)
bot. rastlina s celorobimi listi in vijoličastimi, rdečkastimi ali belimi cveti, Solanum: družina, rod razhudnikov; jajčevci, krompir, paradižnik in drugi razhudniki
SSKJ²
razhúdnikovka -e ž (ȗ) nav. mn.
skupina rastlin iz reda Solanales, v katero spadajo tudi jajčevci, krompir, paprika, paradižnik in ki vsebujejo solanin ali druge toksične alkaloide: gojiti razhudnikovke
SSKJ²
razhújskati -am dov. (ȗ)
ekspr. zelo nahujskati: razhujskati delavce
    razhújskan -a -o:
    razhujskana množica
SSKJ²
rázica -e ž (á)
manjšalnica od raza: razice na steklu
SSKJ²
razíd -a m (ȋ)
glagolnik od raziti se: razid množice / pogosta nesoglasja so povzročila razid društva
SSKJ²
razigránost -i ž (á)
stanje razigranega človeka: obšla ga je razigranost; svojo razigranost je težko prikrival; velika, ekspr. mladostna razigranost / otrok je vrisnil od razigranosti / ekspr. razigranost pomladnega sonca
SSKJ²
razigráti -ám dov. (á ȃ)
1. povzročiti, da postane kdo zelo vesel, dobro razpoložen, sproščen: prijetna družba nas je razigrala; dobro vino je vse razigralo; razigral se je kot otrok / ekspr. dobra novica mu je razigrala srce
2. knjiž. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo; razvneti: film je razigral njeno domišljijo; v njem se je razigrala velika ustvarjalna moč
● publ. nogometaši so se razigrali šele proti koncu tekme začeli zelo uspešno, dobro igrati
    razigrán -a -o:
    razigrani gostje, otroci; razigran obraz; razigrane tekmece je bilo težko premagati; biti, postati razigran; mladostno razigran
    ●     ekspr. razigran ples živahen, hiter; ekspr. biti razigrane volje zelo vesel, dobro razpoložen; prisl.: razigrano se smejati
SSKJ²
razigrávati -am nedov. (ȃ)
povzročati, da postane kdo zelo vesel, dobro razpoložen, sproščen: znal je razigravati družbo; gostje so se počasi razigravali / ekspr. novica mu razigrava dušo
SSKJ²
razílo -a s (í)
priprava za razenje: dleta in razila
SSKJ²
razína -e ž (í)
zastar. raven2, nivo: razina talne vode / izobrazbena razina članov društva je različna
SSKJ²
razírati -am nedov. (ȋ)
pog. briti: brivec ga razira; vsak dan se razira
SSKJ²
raziskánost -i ž (á)
lastnost, značilnost raziskanega: raziskanost zgodovinsko pomembnega področja
SSKJ²
raziskáti -íščem dov., razíščite in raziščíte (á í)
s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbrati podatke, ugotoviti dejstva o čem: arheologi so raziskali grobišče; raziskati jamo, zaliv; tega zgodovinarji še niso raziskali; popolnoma, do podrobnosti raziskati / načrtno raziskati / raziskati skrivnost pojasniti
    raziskán -a -o:
    raziskan pojav; izvor te družine še ni raziskan; popis raziskanih podzemeljskih jam
SSKJ²
raziskáva -e ž (ȃ)
glagolnik od raziskati ali raziskovati: načrtovati, opraviti raziskavo; natančna, sistematična, temeljna raziskava; raziskava lesa, materiala / hidrološke, meteorološke, podvodne, vesoljske raziskave; izsledki znanstvenih raziskav
♦ geogr. glaciološke raziskave; voj. operacijske raziskave
SSKJ²
raziskávanje -a s (ȃ)
raziskovanje: ukvarjati se z raziskavanjem kovin; dolgotrajno raziskavanje / jezikovno, zgodovinsko raziskavanje
SSKJ²
raziskávati -am nedov. (ȃ)
raziskovati: raziskavati gozdni sestav
SSKJ²
raziskoválčev -a -o [raziskovau̯čev- tudi raziskovalčev-] (ȃ)
pridevnik od raziskovalec: ocena raziskovalčevega dela
SSKJ²
raziskoválec -lca [raziskovau̯ca tudi raziskovalca] m (ȃ)
1. kdor se (poklicno) ukvarja z raziskovanjem: bil je velik raziskovalec; raziskovalec duševnosti, ljudskih običajev; potopisi raziskovalcev / medicinski, pedagoški, terenski raziskovalec; samostojni raziskovalec / mladi raziskovalec z javnimi sredstvi financiran študent doktorskega študija, zaposlen v znanosti, izobraževanju ali gospodarstvu
2. računalniški program za lažje, preglednejše delo z datotekami, mapami: odpreti raziskovalca / datoteke je označil v raziskovalcu in jih prenesel iz ene mape v drugo; pregledati vsebino mape v raziskovalcu
SSKJ²
raziskoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na raziskovanje: raziskovalna metoda, tehnika; na pot ga je gnala velika raziskovalna vnema / raziskovalni predmet; raziskovalni pripomočki; raziskovalni satelit; raziskovalna ladja; jamarska raziskovalna odprava / raziskovalni center, inštitut / raziskovalna naloga; raziskovalno delo / raziskovalni novinar; raziskovalna novinarka; raziskovalno novinarstvo / raziskovalni sodelavec; raziskovalna skupnost skupnost, v kateri izvajalci in uporabniki načrtujejo in usklajujejo razvoj posameznih znanstvenih disciplin in razvoj raziskovalne dejavnosti nasploh
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
raziskoválka -e [raziskovau̯ka tudi raziskovalka] ž (ȃ)
ženska, ki se (poklicno) ukvarja z raziskovanjem: neutrudna, sposobna raziskovalka; zbiralka in raziskovalka ljudskega blaga; raziskovalka na biološkem inštitutu / mlada raziskovalka z javnimi sredstvi financirana študentka doktorskega študija, zaposlena v znanosti, izobraževanju ali gospodarstvu
SSKJ²
raziskoválski -a -o [raziskovalski in raziskovau̯ski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na raziskovalce ali raziskovanje: raziskovalska vnema / raziskovalski zaključki
SSKJ²
raziskovánje -a s (ȃ)
glagolnik od raziskovati: nadaljevati, usmerjati raziskovanje; ukvarjati se z raziskovanjem mikrobov; do teh zaključkov so prišli po dolgotrajnem, natančnem raziskovanju; znanstveno raziskovanje; raziskovanje jezika, starih kultur, vesolja; metode, predmet raziskovanja / raziskovanje tržišča / geološka, politološka, statistična raziskovanja / Inštitut za raziskovanje krasa
♦ mat. operacijsko raziskovanje panoga ekonomske znanosti, ki uporablja matematične metode
SSKJ²
raziskováti -újem nedov. (á ȗ)
s temeljitim, načrtnim delom, opazovanjem zbirati podatke, ugotavljati dejstva o čem: znanstveniki ta pojav še raziskujejo; raziskovati jezik, kulturo, zakone narave; statistično, znanstveno raziskovati / raziskovati tržišče / to področje raziskujeta matematika in fizika
    raziskujóč -a -e:
    raziskujoči človek; raziskujoče oči
    raziskován -a -o:
    raziskovani predmet
SSKJ²
raziskríti -ím dov., razískril in raziskríl; raziskrèn (ī í)
povzročiti, da se kaj iskri: raziskriti kremen / lunina svetloba je raziskrila sneg
    raziskríti se 
    1. postati iskriv: ponoči se je morje raziskrilo
    2. pesn. prenehati iskriti se: nekoč se bodo zvezde raziskrile in ugasnile
SSKJ²
ráziti -im nedov. in dov., rázen in rážen (á ȃ)
delati raze: raziti steklo; raziti po plošči; raziti z nohti, nožem
SSKJ²
razíti se -ídem se dov., razšèl se razšlà se razšlò se tudi razšló se (í)
1. oditi na več strani: gledalci, ljudje so se razšli; razšli so se razočarani in utrujeni; razšla sta se brez pozdrava; množica se je hitro, molče, mrmraje razšla; razšli so se kot prijatelji / razšli se bodo na vse strani / ekspr. ostala sta sama, otroci so se razšli po svetu
2. prenehati potekati blizu skupaj, v isti smeri: na ravnini se železniška proga in cesta razideta / poti se razidejo na vse strani
3. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo, stike s kom: z njim smo se razšli zaradi različnih pogledov na življenje / s takimi nazori smo se že razšli / s poezijo se je že v mladosti razšel ne piše in ne bere več pesmi
4. publ. prenehati delovati, obstajati: zaradi nesoglasij se je društvo razšlo; ker so poslovala z izgubo, so se morala nekatera podjetja raziti
● star. dim se je hitro razšel razkadil; publ. moštvi sta se razšli z neodločenim rezultatom sta igrali neodločeno; publ. orkester in pevec sta se večkrat razšla nista bila usklajena; ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so se njihove poti razšle niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; ekspr. s fantom se je razšla ni več v ljubezenskem odnosu z njim; ekspr. po dveh letih zakona sta se razšla sta se razvezala
SSKJ²
razjáditi -im dov. (ā ȃ)
zastar. razjeziti, razsrditi: njihova nepravičnost jo je razjadila; kadar se je razjadil, so se ga vsi bali
SSKJ²
razjáhati -am tudi -jášem dov. (ā)
stopiti, skočiti z živali, na kateri je kdo jahal: vojak je razjahal / razjahati konja, osla
● ekspr. hitro je zavrl in razjahal kolo stopil, skočil z njega
SSKJ²
razjáriti -im dov. (ā ȃ)
ekspr. zelo razjeziti, razdražiti: novica je vaščane razjarila; s posmehovanjem ga je še bolj razjarila; fant se je razjaril in le težko so ga pomirili; razjariti se na koga, nad kom / še tega ne zasluži, se je razjaril
    razjárjen -a -o:
    razjarjen človek; razjarjen je odšel domov; razjarjena žival; prisl.: razjarjeno odgovarjati
SSKJ²
razjárjati -am nedov. (á)
ekspr. zelo jeziti, dražiti: stalni prepiri ga razjarjajo; pogosto se razjarja
SSKJ²
razjárjenec -nca m (ȃ)
ekspr. zelo jezen, razdražen človek: razjarjenca niso mogli pomiriti
SSKJ²
razjárjenost -i ž (ȃ)
ekspr. velika jeza, razdraženost: skušali so pomiriti njegovo razjarjenost / v razjarjenosti jo je udaril
SSKJ²
razjasnílo -a s (í)
zastar. pojasnilo: tako razjasnilo jih ni zadovoljilo; natančno, pisno razjasnilo
SSKJ²
razjasnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razjasniti: nenadna razjasnitev / novejše študije so pripomogle k razjasnitvi nekaterih vprašanj / jutri bo oblačno s kratkotrajnimi razjasnitvami
SSKJ²
razjásniti1 -im in razjasníti -ím dov., razjásnil (ā ȃ; ī í)
1. narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: nekatere podrobnosti bo še treba razjasniti; razjasni jim, kar je še nejasno; stvari so se razjasnile / preiskava bo razjasnila stanje / to uganko smo težko razjasnili rešili, razrešili; skušal ji je razjasniti sanje razložiti
// narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnil jim je svoje razloge za odpoved; natančno razjasniti, kako je prišlo do napake
2. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: to dejstvo nam razjasni, zakaj je prišlo do spremembe / razjasniti pesnikov odnos do življenja
    razjásniti se, in razjasníti se s smiselnim osebkom v dajalniku
    priti do spoznanja, začeti razumevati: zdaj se nam je razjasnilo, kdo je krivec
    razjásnjen -a -o:
    vse podrobnosti še niso razjasnjene
SSKJ²
razjasníti2 -ím dov., razjásnil (ī í)
narediti, da je kaj brez oblakov: burja je razjasnila nebo; nebo se je že razjasnilo; brezoseb. razjasnilo se je, zato pusti dežnik doma
// knjiž. narediti kaj bolj svetlo: razjasniti temno noč
● ekspr. obraz se mu je razjasnil z mimiko je izrazil, da ni več v negotovosti, strahu; ekspr. njegovo oblačno čelo se je ob teh besedah razjasnilo prenehal je biti negativno, neugodno razpoložen
    razjasnjèn -êna -o in razjásnjen -a -o:
    razjasnjeno nebo
SSKJ²
razjásnjenje tudi razjasnjênje -a s (ȃ; é)
glagolnik od razjasniti: potrebno bi bilo razjasnjenje nekaterih podrobnosti / v razjasnjenje povedati
SSKJ²
razjasnjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razjasnjevati: razjasnjevanje dejstev, stališč / njegovo razjasnjevanje se nam ni zdelo verjetno
SSKJ²
razjasnjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da je kaj brez oblakov; jasniti: burja razjasnjuje nebo; nebo se razjasnjuje; brezoseb. se že razjasnjuje
2. delati, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: razjasnjevati naravne pojave; počasi so se mi stvari razjasnjevale / knjiga razjasnjuje človekovo duševnost
// delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnjeval jim je dobre in slabe strani naprave
3. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: ta dogodek razjasnjuje vse nadaljnje dogajanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razjéda -e ž (ẹ̑)
1. vdolbina, ki jo naredi voda: razjede na kraških tleh; razjeda v skali
2. poškodba kovine zaradi kemičnega delovanja: razjede na železu
3. med. poškodba, ki jo povzročijo jedke snovi: kisline povzročajo razjede; razjede in opekline
// razpadanje tkiva na koži ali sluznici: razjeda na koži, nogi, očesu / golenja razjeda razpadanje tkiva na goleni zaradi prehranitvenih motenj pri krčnih žilah; želodčna razjeda
SSKJ²
razjédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od razjedati: zavarovati cevi pred razjedanjem / razjedanje zemeljskega površja zaradi delovanja tekoče vode
SSKJ²
razjédati -am nedov. (ẹ́)
1. z grizenjem uničevati: molji razjedajo volnene tkanine; nekatere mravlje razjedajo les / ekspr. težko delo mu razjeda zdravje uničuje; pren. sovraštvo mu razjeda srce
2. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano: rja, sol razjeda železo / ta plin razjeda kožo, sluznico
// s svojim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano: ledeniki razjedajo zemeljsko površje; valovi razjedajo obalo
3. ekspr. vznemirjati, mučiti: domotožje, ljubosumje, obup ga razjeda; zakaj bi se razjedal s takimi dvomi; ne razjedaj si duše
    razjedajóč -a -e:
    razjedajoča morska voda; razjedajoče hrepenenje
SSKJ²
razjedàv -áva -o prid. (ȁ á)
zastar. jedek: razjedava snov
SSKJ²
razjédek -dka m (ẹ̑)
zastar. razjeda: razjedki in razpoke
SSKJ²
razjéden1 -dna -o (ẹ̑)
pridevnik od razjeda: razjedna rana
SSKJ²
razjéden2 -dna -o prid. (ẹ̄)
zastar. jedek: razjedna snov, tekočina
SSKJ²
razjedenína -e ž (í)
med. razjeda: kisline povzročajo razjedenine / razjedenina na koži
SSKJ²
razjédenost -i ž (ẹ̑)
stanje razjedenega: razjedenost kože, rok / ekspr. duševna razjedenost sodobnega človeka
SSKJ²
razjedljív -a -o prid. (ī í)
star. jedek: razjedljiva snov, tekočina
SSKJ²
razjésti -jém dov., 2. mn. razjéste, 3. mn. razjedó tudi razjêjo; razjêj in razjèj razjêjte; razjédel razjédla, stil. razjèl razjéla (ẹ́)
1. z grizenjem uničiti: pohištvo so razjedli črvi; volneno blago razjedo molji; pren. častihlepje mu bo razjedlo dušo
2. s kemičnim delovanjem povzročiti, da je kaj poškodovano: lug razje kožo; rja je razjedla kovinsko ograjo
// s svojim delovanjem povzročiti, da je kaj poškodovano: hudournik je razjedel pobočje / vrv, žica mu je do krvi razjedla roko
    razjéden -a -o:
    od črvov razjedena omara; razjedena pločevina
SSKJ²
razjézditi -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
stopiti, skočiti z živali, na kateri je kdo jezdil: vojaki so razjezdili / razjezditi konja
SSKJ²
razjezíti -ím dov., razjézil (ī í)
spraviti v jezo, razdraženost: z nesramnim govorjenjem jih je zelo razjezil / razjezilo bi me, če ne bi prišli
// povzročiti nezadovoljstvo: nestrokovna in pristranska kritika je igralce razjezila
    razjezíti se 
    začutiti, izraziti veliko jezo: ko je to slišal, se je razjezil; oče se je razjezil nanj, ker ni izdelal; ekspr. za vsako malenkost se razjezi; hitro, rada se razjezi
    // izraziti nezadovoljstvo, ogorčenost: razjeziti se zaradi slabe kvalitete blaga / razjezil se je, da mu ne bo več dajal denarja / pusti me pri miru, se je razjezila
    razjezèn -êna -o:
    razjezen človek; razjezen je odšel spat
SSKJ²
razjezljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) razjezi: hitro razjezljiv človek
SSKJ²
razjókati se tudi razjokáti se -am se, in razjókati se tudi razjokáti se -jóčem se dov., razjókajte se tudi razjokájte se in razjóčite se (ọ́ á ọ́)
izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami ali glasovi: razjokala se je in bilo ji je lažje; ob slovesu se je razjokal; od jeze, žalosti se razjokati; glasno, tiho se razjokati / razjokati se nad svojo usodo
    razjókan -a -o:
    skušal je potolažiti razjokanega otroka
    ●     knjiž. ima bled obraz in razjokane oči objokane
SSKJ²
razkáčenost -i ž (ȃ)
ekspr. velika jeza, razdraženost: razkačenost ga je minila; posmehovanje jo je spravilo v razkačenost / v razkačenosti ga je udaril
SSKJ²
razkáčiti -im dov. (á ȃ)
ekspr. zelo razjeziti, razdražiti: objestno govorjenje ga je razkačilo; zajokala je, kar je očeta še bolj razkačilo; zelo se je razkačila
    razkáčen -a -o:
    razkačen starec; ves razkačen udari s pestjo po mizi; prisl.: razkačeno pogledati
SSKJ²
razkadíti -ím dov., razkádil; razkajèn (ī í)
narediti, povzročiti, da česa iz drobnih delcev, hlapov v zraku ni več: veter je razkadil meglo; pren. njegove besede so razkadile vse dvome
    razkadíti se 
    1. prenehati biti, obstajati: dim se je že razkadil; ko so se oblaki razkadili, smo zagledali vrhove gor; brezoseb. odpri okno, da se razkadi
    // ekspr. izginiti, miniti: pomisleki, predsodki so se razkadili; njegova slava se je brez sledu razkadila
    2. ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: počakal je, da se ji je jeza razkadila; navdušenje se mu je kmalu razkadilo; na svežem zraku se jim je pijanost razkadila
SSKJ²
razkájati -am nedov. (á)
delati, povzročati, da česa iz drobnih delcev, hlapov v zraku ni več: veter razkaja dim
    razkájati se 
    prenehavati biti, obstajati: proti poldnevu se je megla začela razkajati
SSKJ²
razkájfati -am dov. (ȃ)
nižje pog. zelo razjeziti, razdražiti: njene besede so ga razkajfale
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razkalíti -ím dov., razkálil (ī í)
narediti, povzročiti, da kaljeno jeklo ni več (tako) trdo: toplota rezilo razkali; pri vrtanju se sveder lahko razkali
SSKJ²
razkápati -am in -ljem nedov. (ȃ)
nar. kopati2, razkopavati: ves dan so razkapali in odvažali zemljo
SSKJ²
razkápati se -am se in -ljem se dov. (ā ȃ)
ekspr. v presledkih drug za drugim oditi: ljudje so se počasi razkapali domov
SSKJ²
rázkar -ja m (ā)
les. skobljič z nazobčanim rezilom za čiščenje lesa pred furniranjem: brazdar in razkar
SSKJ²
razkávsati -am dov. (ȃ)
nav. ekspr. s kljuvanjem zelo poškodovati, uničiti: kokoši so razkavsale solato
SSKJ²
razkázati tudi razkazáti -kážem dov. (á á á)
1. drugega za drugim pokazati: razkazali so jim knjige, slike; razkazati sobe
// pokazati po delih: gostom so najprej razkazali hišo in vrt; razkazati komu mesto
2. zastar. pokazati: v boju je razkazal veliko moč / v prvem poglavju pisatelj razkaže življenje na podeželju opiše, prikaže
SSKJ²
razkazoválec -lca [raskazovau̯ca in raskazovalca] m (ȃ)
kdor kaj razkazuje: razkazovalec mesta, posestva
SSKJ²
razkazoválen -lna -o prid. (ȃ)
ki s kazanjem svoje spretnosti, dovršenosti vzbuja pozornost, občudovanje: razkazovalno vedenje otrok
SSKJ²
razkazovánje -a s (ȃ)
glagolnik od razkazovati: razkazovanje hiše / nasprotovati javnemu razkazovanju čustev
SSKJ²
razkazováti -újem nedov. (á ȗ)
1. drugega za drugim kazati: prodajalka razkazuje kupcem obleke; razkazovati pohištvo, stroje
// kazati po delih: razkazovati kmetijo, mesto
2. nav. ekspr. delati, da postane kaj vidno, opazno: nosi oprijete obleke, da razkazuje svojo lepo postavo
3. z določenimi dejanji delati, da kdo lahko kaj vidi, spozna: javno razkazovati bogastvo / razkazovati svojo oblast, vplivnost
4. delati vidno, opazno
a) razpoloženje, stanje: razkazovati svoja čustva, ljubezen; povsod je razkazovala svojo potrtost
b) lastnost, značilnost: človek rad razkazuje svojo moč in pogum / ekspr. razkazovala je svoje čare
    razkazováti se 
    s kazanjem svoje spretnosti, dovršenosti vzbujati pozornost, občudovanje: otroci se radi razkazujejo; razkazovati se pred obiskovalci; bahavo se razkazovati / razkazovala se je v novi obleki
    razkazujóč -a -e:
    razkazujoč ji mesto, jo je peljal v gledališče
SSKJ²
razkipéti se -ím se dov., tudi razkípel se (ẹ́ í)
1. začeti močno kipeti: voda se je razkipela; pren., ekspr. mladost se razkipi
2. ekspr. razburiti se, razjeziti se: zakaj si se tako razkipel
    razkipèl in razkipél tudi razkípel -éla -o:
    razkipela juha
SSKJ²
razkísanje -a s (ȋ)
glagolnik od razkisati: razkisanje jedi z dodajanjem vode / razkisanje vina
SSKJ²
razkísati -am dov. (ȋ)
narediti, da kaj ni več (tako) kislo: z izpiranjem razkisati kislo zelje
♦ agr. razkisati tla z apnom; razkisati vino zmanjšati količino vinske kisline v njem; kem. razkisati z lugom
SSKJ²
razkisávati -am nedov. (ȃ)
razkisovati: razkisavati preveč kislo jed / razkisavati tla
SSKJ²
razkislíti -ím in razkísliti -im dov., razkíslil (ī í; ī ȋ)
agr. razkisati: razkisliti tla; razkisliti vino
SSKJ²
razkisováti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da kaj ni več (tako) kislo: z dodajanjem vode razkisovati
♦ agr. razkisovati tla z apnom
SSKJ²
razkladáč -a m (á)
razkladalec: razkladači so hitro izpraznili ladjo
SSKJ²
razkladálec -lca [raskladau̯ca] m (ȃ)
delavec, ki razklada: razkladalci in šoferji / razkladalec vagonov
SSKJ²
razkladálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razkladanje: razkladalna naprava / razkladalna postaja; razkladalno pristanišče / skrajšati razkladalni čas
SSKJ²
razkladalíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se razklada: urediti razkladališče / razkladališče lesa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razkládanje -a s (ȃ)
glagolnik od razkladati: razkladanje lesa, tovora / naprave za razkladanje ladij / dolgočasila ga je z razkladanjem svojih težav
SSKJ²
razkládati -am nedov. (ȃ)
1. spravljati kaj z vozila, živali: razkladati deske, vreče / delavci že razkladajo; razkladati ladjo, vagon
2. delati, da pride kaj na več mest; razlagati: razkladati listine po mizi / začela je razkladati kupljeno blago
3. ekspr. govoriti, pripovedovati: razkladati svoje modrosti; vsakomur je razkladala o svojih težavah / avtor razklada v članku svoje nazore
4. star. razlagati, tolmačiti: razkladati naravne pojave, sanje; natančno razkladati
SSKJ²
razklánec -nca m (á)
knjiž. razklan, razdvojen človek: glavni junak romana je tipičen razklanec
SSKJ²
razklánjati -am nedov. (ȃ)
fiz. razstavljati na spektralne barve: razklanjati curek bele svetlobe; sončna svetloba se lomi in razklanja
SSKJ²
razklánost -i ž (á)
stanje razklanega: razklanost debla / razklanost na različne države je bila za narod usodna; ekspr. razredna razklanost buržoazne družbe / njegova razklanost se je še večala; v sebi je čutila veliko razklanost; živeti v razklanosti; moralna razklanost / duševna, notranja razklanost
● knjiž. razklanost med resničnostjo in ideali neskladnost, nasprotje
SSKJ²
razkláti -kóljem dov., razkôlji razkoljíte (á ọ́)
1. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dati kaj na dva ali več delov: razklati klado, štor; močno je udaril in poleno se je razklalo / razklati na dvoje, na pol
2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je razklala vrh drevesa; z nožem razklati lubje; brezoseb. smreko je razklalo; pren., ekspr. slepeč blisk je razklal nebo
3. nav. ekspr. ločiti v dele, skupine: taka politika bo stranko razklala; zaradi sporov se je organizacija razklala / razklati se v dva tabora
4. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: tuljenje sirene je razklalo tišino / približujoči se koraki so razklali mir
● ekspr. ne povejte tega materi, bolečina ji bo razklala srce preveč jo bo prizadelo; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkolješ sploh ne
    razklán -a -o
    1. deležnik od razklati: razklano deblo; čez pol razklana ladja
    2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razklan človek; biti, postati razklan / duševno, notranje razklan; ekspr. bil je sam v sebi razklan
    ●     ekspr. odgovoril je z razklanim glasom hripavim, drhtečim
SSKJ²
razklejíti -ím tudi razklêjiti -im dov., razklêjil (ī í; ȇ)
odstraniti lepljive, klejaste snovi iz česa: razklejiti kosti
♦ les. razklejiti spah odstraniti iz njega klej; tekst. razklejiti surovo svilo degumirati
SSKJ²
razkleníti -klénem dov. (ī ẹ́)
1. narediti, da se konca česa ne stikata več: razkleniti členek pri verigi; s silo razkleniti obroč / ob zdravnikovem prihodu so ljudje razklenili krog; kólo se je razklenilo
2. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razkleniti klešče; razklenil je past in dal vanjo vabo / razkleniti čeljusti; razkleniti živali gobec / razklenil je pest in pokazal denar; razkleniti roke dati jih v položaj, da se dlani in prsti ne dotikajo ali ne prepletajo več; knjiž. razkleniti oči odpreti
3. (s silo) narediti, da kdo česa z rokami, prsti ne drži, ne stiska več: lovec je razklenil šape mrtve samice in vzel mladiča; prsti so se razklenili in nož je padel na tla
4. knjiž. narediti, da kdo ni več vklenjen: razkleniti ujetnika
● knjiž., ekspr. hoja ga je razklenila sprostila; star. ob potresu se je zemlja razklenila v njej je nastala razpoka
    razklénjen -a -o:
    razklenjene čeljusti
SSKJ²
razklépati -am nedov. (ẹ̑)
1. delati, da se konca česa ne stikata več: razklepati členke pri verigi
2. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razklepali so školjke in jih jedli / počasi je razklepal pest; sklepala in razklepala je roke od obupa jih dajala v položaj, da se dlani in prsti ne dotikajo ali ne prepletajo več; knjiž.: razklepati oči odpirati; cvetni listi se že razklepajo odpirajo
3. (s silo) delati, da kdo česa z rokami, prsti ne drži, ne stiska več: razklepal je prijateljeve prste, ki so trdno držali njegovo roko
4. knjiž. delati, da kdo ni več vklenjen: razklepati ujetnika
● knjiž. razklepati veje razmikati
SSKJ²
razklepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: kar je slišala, je razklepetala
    razklepetáti se 
    razgovoriti se: pri kosilu so se otroci razklepetali o šoli
SSKJ²
razkléščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. razpreti, odpreti: razkleščil je usta, da so se mu pokazali rumeni zobje
SSKJ²
razklícati -klíčem dov., razklícala in razklicála (í ȋ)
knjiž. razglasiti2: razklicati republiko / razklicali so jo za narodno junakinjo
SSKJ²
razklicávati -am nedov. (ȃ)
knjiž. razglašati: razklicavati novice, uredbe
SSKJ²
razkliceváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. razglašati: razklicevati nove uredbe
● zastar. prodajalci so razklicevali svoje blago glasno ponujali
SSKJ²
razklíčiti -im dov. (í ȋ)
agr. uničiti bakterije, klice: razkličiti vino / razkličiti sod z žveplovim dioksidom
SSKJ²
razkljúvati -am in -kljújem tudi razkljuváti -kljúvam in -kljújem dov., razkljúval tudi razkljuvál (ú; á ú)
s kljuvanjem zelo poškodovati, uničiti: truplo poginule živali so razkljuvali jastrebi
    razkljúvan tudi razkljuván -a -o:
    razkljuvane gozdne jagode
SSKJ²
razklòn -ôna m (ȍ ó)
fiz. razstavitev na spektralne barve: proučevati razklon; razklon svetlobnega curka, svetlobe
● publ. anketa je pokazala velike razklone v načinu preživljanja prostega časa razlike
SSKJ²
razkloníti -klónim dov. (ī ọ́)
fiz. razstaviti na spektralne barve: razkloniti svetlobo; bela svetloba se pri prehodu skozi optično prizmo razkloni
    razklónjen -a -o:
    razklonjena svetloba
SSKJ²
razklòp -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó)
glagolnik od razklopiti: razklop pasti / avtomatičen razklop naprave / razklop rude; razklop s kislino
SSKJ²
razklópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na razklop: razklopne naprave / razklopna miza raztegljiva miza
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razklopíti in razklópiti -im dov. (ī ọ̄)
knjiž. razkleniti, odpreti: lovec je razklopil past in jo spet nastavil / razklopiti posteljo, stol raztegniti / razklopiti napravo izklopiti
♦ kem. s kemičnimi postopki spremeniti netopne snovi v topne
SSKJ²
razklopotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
ekspr. razmajati: slaba pot je voz razklopotala
    razklopotáti se slabš.
    razgovoriti se: razklopotal se je, da se ni dal ustaviti
    razklopotán -a -o:
    razklopotan avtobus
SSKJ²
razkmétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. narediti, povzročiti, da kdo ni več kmet: razkmetiti prebivalstvo
SSKJ²
razknjížba -e ž (ȋ)
pravn. izknjižba
SSKJ²
razknjížiti -im dov. (í ȋ)
pravn. izknjižiti: razknjižiti dolg na posestvu
SSKJ²
razkódranček -čka m (ọ̑)
ljubk. razmršen, kodrast otrok: mali razkodranček
SSKJ²
razkódrati -am dov. (ọ̑)
ekspr. razmršiti: veter ji je razkodral lase
♦ friz. oblikovati drobno nakodrane lase v pričesko brez kodrov
    razkódran -a -o:
    razkodran in raztrgan se je vrnil domov
SSKJ²
razkokodájsati -am dov. (ȃ)
nizko na več krajih reči, povedati: novico je razkokodajsala po vasi
    razkokodájsati se 
    glasno se razgovoriti: poglej jo, kako se je razkokodajsala
SSKJ²
razkokodákati -am dov. (ȃ)
nizko na več krajih reči, povedati: ne povej ji, ker bo vse razkokodakala
    razkokodákati se 
    glasno se razgovoriti: razkokodakala se je, da so nas bolela ušesa
SSKJ²
razkòl -ôla m (ȍ ó)
1. ločitev v dele, skupine: nasprotujoča si stališča so povzročila razkol; razkol cerkve; razkol v stranki / politični, verski razkol
♦ rel. vzhodni razkol razcepitev prvotne krščanske cerkve na Katoliško in Pravoslavno leta 1054
// stanje po taki ločitvi: razkol je trajal več let
2. knjiž. razdvojenost, razklanost: v sebi je čutila razkol / duševni, notranji razkol
● knjiž. razkol med teorijo in prakso neskladje, neskladnost; cepljenje v razkol pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage
SSKJ²
razkólek -lka m (ọ̑)
min. odklani del kristala, omejen z razkolnimi ploskvami:
SSKJ²
razkólen1 -lna -o prid. (ọ́ ọ̄)
ki se da razklati: ta les je razkolen
♦ min. razkolna ploskev ploskev, po kateri se kristal loči v dele
SSKJ²
razkólen2 -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na razkol: razkolne težnje / razkolna cerkev
SSKJ²
razkólnik -a m (ọ̑)
1. za pripadnike določene krščanske veroizpovedi pripadnik cerkve, ki se je odcepila od določene cerkve: preganjati razkolnike; razkolniki in krivoverci / vzhodni razkolniki
● knjiž. upam, da me zaradi tega ne boste razglasili za razkolnika človeka, čigar nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami
2. pripadnik ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od Pravoslavne cerkve: razkolniki so ohranili stare obrede
SSKJ²
razkólniški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na razkolnike: razkolniška cerkev
● knjiž. razkolniški nauki, nazori nauki, nazori, ki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami
SSKJ²
razkólništvo -a s (ọ̑)
za pripadnike določene krščanske veroizpovedi pripadnost cerkvi, ki se je odcepila od določene cerkve: preganjali so ga zaradi razkolništva / knjiž. prepovedati širjenje razkolništva krive vere
● knjiž. raje vam zdaj povem, da mi pozneje ne boste očitali razkolništva da moji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami
SSKJ²
razkólnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost razkolnega, cepljivega: razkolnost hrastovega lesa
♦ min. značilnost rudnine, da se da njen kristal zaradi svoje zgradbe ločiti v dele po določenih ploskvah
SSKJ²
razkomatáti -ám dov. (á ȃ)
1. sneti komat z živali: razkomatati konja
// ekspr. sneti: razkomatati vrečo z ramen; razkomatal si je koš in se zravnal
2. ekspr. sleči: otrok je tako trdno spal, da ga je komaj razkomatala; ko so prišli v kočo, so se razkomatali
SSKJ²
razkomóditi se -im se tudi razkomótiti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑)
pog. narediti, urediti si tako, da je udobno, prijetno: rad se razkomodi / razkomodil se je v naslanjaču in bral / kot vljudnostna fraza kar razkomodite se, prosim
SSKJ²
razkopanína -e ž (í)
knjiž. razkopano zemljišče: na razkopanini so začeli graditi blok
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razkopáti -kópljem tudi -ám dov., razkôplji razkopljíte tudi razkôpaj razkopájte; razkôpal (á ọ́, ȃ)
1. s kopanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: razkopati zemljo; razkopati s krampom, prsti
// narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu sploh: razkopal je slamo in iz nje potegnil zavitek; kokoši so razkopale gnoj razbrskale / razkopati kup
2. s kopanjem poškodovati, uničiti: ko so napeljevali vodovod, so razkopali ves vrt
// ekspr. poškodovati, uničiti sploh: nalivi razkopljejo gorske ceste / otroci so razkopali ptičje gnezdo razdrli
3. ekspr. spraviti v nered: razkopati knjige, perilo / ko so bili otroci sami doma, so razkopali vso hišo
    razkopán -a -o:
    razkopan vrt; razkopana zemlja; postelja je še razkopana
SSKJ²
razkopávanje -a s (ȃ)
glagolnik od razkopavati: razkopavanje zemlje / razkopavanje cest
SSKJ²
razkopávati -am nedov. (ȃ)
1. s kopanjem delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: razkopavati zemljo; razkopavati z motiko, s prsti
// delati, da kaj ni več skupaj, na kupu sploh: razkopavati pepel, sneg; delavci previdno razkopavajo razvaline
2. s kopanjem delati, da je kaj poškodovano, uničeno: razkopavati ceste
// ekspr. delati kaj poškodovano, uničeno sploh: težki tovornjaki razkopavajo asfalt / razkopavati mravljišča razdirati
3. ekspr. spravljati v nered: ne razkopavaj omare
SSKJ²
razkoráčen -čna -o prid. (ȃ)
šport., v zvezi razkoračna stoja stoja, narejena s hkratno razmaknitvijo obeh nog: poskoki iz spetne v razkoračno stojo
SSKJ²
razkoráčiti -im dov. (á ȃ)
v zvezi z noge široko razmakniti: razkoračiti noge
    razkoráčiti se 
    1. široko razmakniti noge: razkoračiti se in se vzravnati; žival se razkorači / široko se razkoračiti
    // s prislovnim določilom s široko razmaknjenimi nogami se postaviti, namestiti: prekrižala je roke in se razkoračila na pragu; zmagoslavno se je razkoračil vrh skale
    // ekspr. oblastno, prevzetno se postaviti, namestiti: razkoračil se je sredi sobe, kot bi bila njegova
    2. ekspr. postati oblasten, prevzeten: v zadnjem času se je preveč razkoračila
    ●     ekspr. vse to je naše, se je razkoračil oblastno, prevzetno rekel
    3. ekspr. razjeziti se, razburiti se: razkoračiti se nad otroki; tako se je razkoračil, da so onemeli
    razkoráčen -a -o:
    razkoračen položaj; razkoračene noge; sedel je razkoračen; prisl.: razkoračeno stati
SSKJ²
razkorák -a m (ȃ)
1. široka razmaknitev nog: razkorak se mu ni posrečil; narediti, povečati razkorak / iztegniti noge v razkorak razkoračiti jih; postaviti se v razkorak razkoračiti se
2. publ. neskladje, neskladnost: razkorak v gospodarskem razvoju dežele; razkorak med besedami in dejanji; razkorak med rastjo proizvodnje in kupno močjo / moje pojmovanje ni v razkoraku s tvojim je enako, ni nasprotno tvojemu
SSKJ²
razkoreníniti se -im se dov. (í ȋ)
agr. narediti, pognati korenine v različne smeri: v primerno zemljo vsajeno drevo se hitro razkorenini
SSKJ²
razkósanje -a s (ọ̑)
glagolnik od razkosati: razkosanje posestva / razkosanje živali
SSKJ²
razkósanost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost razkosanega: upravna razkosanost ozemlja
SSKJ²
razkósati -am dov. (ọ̑)
iz celote narediti kose, dele: razkosati zemljišče / razkosati na več delov / razkosati jabolko, pomarančo / mesar je razkosal zaklano žival
    razkósan -a -o:
    razkosan piščanec; razkosano posestvo
SSKJ²
razkosávanje -a s (ȃ)
glagolnik od razkosavati: razkosavanje zemljišč / razkosavanje perutnine
SSKJ²
razkosávati -am nedov. (ȃ)
iz celote delati kose, dele: razkosavati zemljo / klavec je pravkar razkosaval zaklanega prašiča
SSKJ²
razkosmáti -ám tudi razkósmati -am dov. (á ȃ; ọ̄ ọ̑) zastar.
raztrgati v kosme, nitke: razkosmati volneno ruto
// razmršiti, razkuštrati: veter mu je razkosmal brado
    razkosmán tudi razkósman -a -o:
    razkosmani lasje
SSKJ²
razkošátiti se -im se dov. (á ȃ) nav. ekspr.
1. košato, bujno se razrasti: hrast se je razkošatil / polja in travniki se spomladi razkošatijo / mladika se je razkošatila v drevo; pren. fantova samozavest se bo ob uspehih preveč razkošatila
2. postati debel, zrediti se: z leti se je razkošatila
3. oblastno, prevzetno se postaviti, namestiti: razkošatil se je vrh stopnic, da nihče ni mogel mimo / prižgal si je cigareto in se razkošatil v naslanjaču udobno, prijetno se namestil ne glede na druge
4. postati oblasten, prevzeten: v zadnjem času se je zelo razkošatil
● ekspr. ne maram je, se je razkošatil je oblastno, prevzetno rekel
    razkošáten -a -o:
    razkošatene veje
SSKJ²
razkoščíčiti -im dov. (í ȋ)
gastr. odstraniti koščico iz sadeža: razkoščičiti češnje, marelice
    razkoščíčen -a -o:
    razkoščičeno sadje
SSKJ²
razkóšen -šna -o prid., razkóšnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki ima sestavine, lastnosti, ki presegajo zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: stanovati v razkošnem hotelu; kupiti si razkošen plašč; razkošna palača, sprejemnica; prirediti razkošno večerjo; opremiti hišo z razkošnim pohištvom / kupuje ji razkošna darila dragocena / razkošno življenje
2. nav. ekspr. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: blago ima razkošen vzorec / razkošne jesenske barve
3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželene lastnosti, kakovosti v veliki meri: razkošen gozd / razkošna svetloba / lase si je česala v razkošno kito zelo debelo; do vile je bila speljana razkošna pot zelo široka, lepo urejena / razkošen občutek sreče zelo velik
    razkóšno prisl.:
    razkošno živeti; razkošno opremljeno stanovanje
SSKJ²
razkóšje -a s (ọ̑)
1. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: odpovedati se razkošju; privoščiti si razkošje / nav. ekspr., v povedni rabi: avtomobil ni razkošje, ampak potreba; to je drago, nepotrebno razkošje; imeti vrt je pravo razkošje; pren. trdil je, da so otroci razkošje
2. stanje, za katero je značilen obstoj take količine materialnih dobrin, ki presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: v tej hiši je bilo razkošje; to razkošje ne bo dolgo trajalo; občutek razkošja / živeti v razkošju
3. razkošnost: presenetilo nas je razkošje te knjige; razkošje stanovanja
4. razkošna oprema, razkošni predmeti: stanovanje je brez razkošja, a udobno; preproge, slike in drugo razkošje
5. ekspr. velika in raznovrstna količina, množina: svetlobno razkošje; razkošje barv / občudovati razkošje las
SSKJ²
razkóšnež -a m (ọ̑)
ekspr. kdor razkošno živi: bil je znan razkošnež
SSKJ²
razkóšnica -e ž (ọ̑)
ekspr. ženska, ki razkošno živi: ona je prava razkošnica
SSKJ²
razkóšnost -i ž (ọ́)
1. značilnost, lastnost razkošnega: razkošnost hotela, stanovanja / ekspr. razkošnost pomladi
2. knjiž. razkošje: v tej hiši je razkošnost / živeti v razkošnosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razkotalíti -ím dov., razkotálil (ī í)
s kotaljenjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razkotaliti frnikole po sobi; kamni so se razkotalili
SSKJ²
razkováti -kújem dov., razkovál (á ú)
1. odstraniti podkev: kovač je konja najprej razkoval
2. s kovanjem razširiti, spremeniti: razkovati palico v tanko ploščo
3. nekdaj sneti okove: razkovati jetnika
SSKJ²
razkrajálec -lca [raskrajau̯ca in raskrajalca] m (ȃ)
razkrojevalec: razkrajalci snovi / knjiž. boj proti razkrajalcem enotnosti
SSKJ²
razkrajálen -lna -o prid. (ȃ)
razkrojevalen: razkrajalno delovanje bakterij; razkrajalno sredstvo
SSKJ²
razkrájanje -a s (á)
glagolnik od razkrajati: razkrajanje lesa; proces razkrajanja / kemično razkrajanje; razkrajanje beljakovin / razkrajanje starih družbenih oblik
SSKJ²
razkrájati -am nedov. (á)
1. delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine: kačji strup razkraja kri; razkrajati les, listje; hranilne snovi se v telesu razkrajajo; hitro, počasi se razkrajati / s kuhanjem vitamine razkrajamo uničujemo
// kem. delati, povzročati, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrajajo beljakovine; mlečna kislina se razkraja v vodo in ogljikov dioksid / kemično razkrajati
2. knjiž. povzročati, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja razkrajajo organizacijo; pren. to je razkrajalo okupatorjevo bojno moralo
3. knjiž. delati, povzročati, da česa ni več: svetloba je začela razkrajati temo; megla se je začela razkrajati; pren. njihova dobra volja se je razkrajala
    razkrajajóč -a -e:
    razkrajajoče delovanje bakterij; razkrajajoče se listje
SSKJ²
razkrákati se -am se dov. (ȃ)
1. začeti (zelo) krakati: vrane so se razkrakale
2. slabš. razgovoriti se: preveč si se razkrakala, utihni
SSKJ²
ràzkrálj -a m (ȁ-á)
knjiž. kdor ni več kralj:
SSKJ²
razkramljáti se -ám se dov. (á ȃ)
ekspr. prijazno, lahkotno se razgovoriti: stari prijateljici sta se razkramljali o svoji mladosti
SSKJ²
razkrampáti -ám in razkrámpati -am dov. (á ȃ; ȃ)
nar. razpraskati: mačka mu je razkrampala obraz
SSKJ²
razkrápljati -am nedov. (á)
delati, povzročati, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: jastreb razkraplja kokoši; ovce so se prestrašile in se začele razkrapljati; gledalci se že razkrapljajo
SSKJ²
razkréčenost -i ž (ẹ̑)
ekspr. razširjenost, razmaknjenost: razkrečenost nog, prstov
SSKJ²
razkréčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
ekspr. razširiti, razmakniti: razkrečiti noge, prste; na široko, zelo razkrečiti; parklji se razkrečijo / razkrečiti kolena / ekspr. zver je razkrečila čeljusti odprla, razprla
    razkréčen -a -o
    1. deležnik od razkrečiti: razkrečeni prsti; razkrečene noge; razkrečen je stal sredi sobe
    2. široko razrasel: razkrečene veje / jelen z razkrečenim rogovjem
    ♦     bot. razkrečena krhlika nizek trnat grm z zelenkastimi dišečimi cveti, Rhamnus saxatilis; prisl.: razkrečeno sedeti
SSKJ²
razkréhniti -em tudi razkrêhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
nav. ekspr. razklati, preklati2: razkrehniti palico; potres je razkrehnil zid; podboj se je razkrehnil / razkrehniti se na dvoje
● ekspr. zver je razkrehnila gobec odprla, razprla; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkrehneš sploh ne
    razkréhniti se tudi razkrêhniti se
    poškodovati si sklep v kolku ali kolenu zaradi prevelikega razmika nog: junček, ki se je razkrehnil na ledu, je poginil
SSKJ²
razkréka -e ž (ẹ̑)
knjiž. široka razmaknitev nog: narediti razkreko
♦ alp. plezati v razkreki z razkoračenimi nogami
SSKJ²
razkrempljáti -ám dov. (á ȃ)
nar. razpraskati (s kremplji): mačka mu je razkrempljala roko
SSKJ²
razkreníti -krénem dov. (ī ẹ́)
star. dati narazen, razmakniti: razkreniti noge, prste / razkreniti veje / od začudenja je razkrenil usta odprl, razprl
SSKJ²
razkŕhniti se -em se dov. (ŕ ȓ)
star. razbiti se, zdrobiti se: kozarec je padel na tla in se razkrhnil
SSKJ²
razkričáti -ím dov. (á í)
ekspr. na več krajih reči, povedati, zlasti kaj, kar je za koga neugodno, neprijetno: zagrozila mu je, da bo razkričala njegovo nepoštenost / razkričati koga za goljufa, pijanca
    razkričáti se 
    izraziti jezo, nejevoljo z zelo glasnim govorjenjem: ko se je razkričala, ji je odleglo; razkričati se na koga, nad kom
    razkričáti si 
    s kričanjem utruditi, pokvariti: če si grlo razkričiš, ne bo nič boljše
    razkričán -a -o:
    razkričan ženskar; razkričana gostilna, knjiga
SSKJ²
razkričávati -am nedov. (ȃ)
ekspr. kriče razglašati: razkričavati novice / tako je razkričaval svoje poznavanje stvari, da je vsem presedalo
● ekspr. prodajalci so razkričavali svoje blago kriče ponujali
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razkričeváti -újem nedov. (á ȗ)
ekspr. kriče razglašati: razkričevati novice, razglas / preveč je razkričeval svoje zasluge
SSKJ²
razkríliti -im dov. (í ī)
knjiž. razprostreti, razširiti: ptica je razkrilila peruti / razkrilila je roke in ga objela
    razkríljen -a -o:
    razkriljene roke
SSKJ²
razkrínkanje -a s (ȋ)
glagolnik od razkrinkati: razkrinkanje maškar / razkrinkanje in aretacija vohuna
SSKJ²
razkrínkati -am dov. (ȋ)
sneti krinko: razkrinkati pustno šemo; maškare so se razkrinkale
// ekspr. narediti, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: na sestanku so ga razkrinkali; z govorjenjem se je sam razkrinkal / razkrinkati imperialistično politiko / članek je razkrinkal nepoštenost nekaterih sodelavcev razkril; razkrinkati zaroto odkriti; policija je končno razkrinkala nevarnega zločinca našla, odkrila
    razkrínkan -a -o:
    razkrinkan goljuf; razkrinkani sovražni načrti
SSKJ²
razkrinkávanje -a s (ȃ)
glagolnik od razkrinkavati: razkrinkavanje maškar / razkrinkavanje sovražnih gesel
SSKJ²
razkrinkávati -am nedov. (ȃ)
snemati krinke: razkrinkavati maškare; drug za drugim so se razkrinkavali
// ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: razkrinkavati nasprotnike / razkrinkavati sovražne načrte
SSKJ²
razkrinkoválec -lca [raskrinkovau̯ca tudi raskrinkovalca] m (ȃ)
knjiž. kdor dela, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: dramatik je duhovit razkrinkovalec malomeščanstva / razkrinkovalec pristranske kritike
SSKJ²
razkrinkoválen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. s katerim se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: razkrinkovalne listine
SSKJ²
razkrinkováti -újem nedov. (á ȗ)
snemati krinke: razkrinkovati pustne šeme
// ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: razkrinkovati nasprotnike / pisec v delu razkrinkuje fašistično politiko
    razkrinkujóč -a -e:
    zameril se jim je, razkrinkujoč njihove namene
SSKJ²
razkristjániti -im dov. (á ȃ)
narediti, da kaj ni več krščansko: razkristjaniti prebivalstvo; v novem okolju so se hitro razkristjanili / razkristjaniti deželo
    razkristjánjen -a -o:
    razkristjanjena družba
SSKJ²
razkríti -kríjem dov., razkrìl tudi razkríl (í ȋ)
1. odstraniti s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: razkriti gredo / razkriti glavo odstraniti pokrivalo z nje; razkriti spečega otroka odstraniti odejo z njega; med spanjem se je razkril
// s strehe odstraniti kritino: vihar je razkril streho
2. nav. ekspr. z odstranitvijo česa narediti kaj vidno: megla se je izgubila in razkrila hiše / smeh ji je razkril bele zobe
3. narediti znano kaj prikritega, skrivnega: razkril je njeno nepoštenost; razkriti tatvino / storilca še niso razkrili našli, odkrili
// narediti znano sploh: mikroskop je razkril zgradbo živčnega vlakna / v svojem delu je razkril znamenitosti tega kraja / razkriti resnico
4. narediti, da kaj izve kdo drug: razkrila mu je svoje misli, načrte; razkriti komu skrivnost; razkril ji je svojo ljubezen izpovedal; razkriti komu svoje želje povedati
● ekspr. razkriti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; ekspr. nikomur se ni razkrila izpovedala svojih čustev, misli
    razkríti se ekspr.
    postati viden, pokazati se: zjasnilo se je in razkrila se nam je vsa lepota pokrajine
    razkrít -a -o:
    razkrita skrivnost; streha je že razkrita
SSKJ²
razkrítje -a s (ȋ)
glagolnik od razkriti: razkritje tatvine / razkritje ljubezni
SSKJ²
razkrítost -i ž (ȋ)
dejstvo, da je kaj razkrito: razkritost spečega bolnika / razkritost resnice
SSKJ²
razkriválec -lca [raskrivau̯ca tudi raskrivalca] m (ȃ)
knjiž. kdor kaj razkriva, razkrije: razkrivalec zgodovine
♦ psih. razkrivalec laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice
SSKJ²
razkrívanje -a s (í)
glagolnik od razkrivati: razkrivanje grede / razkrivanje napak sodobne družbe / razkrivanje lastnih čustev
SSKJ²
razkrívati -am nedov. (í)
1. odstranjevati s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: razkrivati grede / pokrivati in razkrivati otroka; med spanjem se razkriva
// s strehe odstranjevati kritino: razkrivati streho
2. nav. ekspr. z odstranitvijo česa delati kaj vidno: prekratko krilo ji razkriva noge
3. delati znano kaj prikritega, skrivnega: razkrivati prave cilje vojne; razkrivati nepoštenost ljudi
// delati znano sploh: razkrivati učencem lepote domače poezije
4. delati, da kaj izve kdo drug: razkrivati komu svoje misli, načrte; razkrivati skrivnosti
5. biti zunanji izraz, znamenje česa: pisateljevo pripovedovanje razkriva dobro poznavanje zgodovine
    razkrívati se 
    1. zastar. odkrivati se: ljudje so vstopali in se razkrivali
    2. ekspr. postajati viden, kazati se: pred izletniki so se začeli razkrivati vrhovi gor
SSKJ²
razkrížati -am dov. (ī)
knjiž. narediti, da kaj ni več prekrižano: razkrižal je noge in vstal
SSKJ²
razkrížje -a s (ȋ)
knjiž. razpotje, križišče: spremiti koga do razkrižja; ustaviti se na razkrižju
SSKJ²
razkrohotáti se -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́)
ekspr. začeti se zelo glasno smejati: pošteno so se razkrohotali
SSKJ²
razkròj -ôja m (ȍ ó)
glagolnik od razkrojiti: pospeševati, povzročiti razkroj kake snovi; hiter, počasen razkroj; razkroj gnoja; razkroj hranilnih snovi v telesu; produkti razkroja / razkroj beljakovin; razkroj škroba v sladkor / začel se je razkroj sovražne vojske; zaradi nesoglasij je prišlo do razkroja stranke / moralni, politični, socialni razkroj / biti v razkroju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razkrójek -jka m (ọ̑)
kar nastane pri razkroju: razkrojki hranilnih snovi; škodljivost razkrojkov
SSKJ²
razkrójen -jna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na razkroj: razkrojni proces / razkrojni produkti / preprečiti sovražnikovo razkrojno delo
♦ kem. razkrojna destilacija lesa suha destilacija lesa
SSKJ²
razkrojênost -i ž (é)
stanje razkrojenega: razkrojenost snovi, trupla / knjiž. razkrojenost organizacije / politična razkrojenost neenotnost
● knjiž. notranja razkrojenost sodobnega človeka razdvojenost, razklanost
SSKJ²
razkrojeválec -lca [raskrojevau̯ca tudi raskrojevalca] m (ȃ)
kdor razkraja: razkrojevalci odmrlih rastlin in živali / knjiž. razkrojevalci delavske enotnosti
SSKJ²
razkrojeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razkrojevanje: razkrojevalni proces / razkrojevalno delovanje bakterij / razkrojevalne ideje
SSKJ²
razkrojeválka -e [raskrojevau̯ka in raskrojevalka] ž (ȃ)
ženska, ki razkraja: razkrojevalka dobrih medčloveških odnosov
// rastlinski, živalski organizem, ki razkraja: bakterije so razkrojevalke organskih snovi
SSKJ²
razkrojevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razkrojevati: razkrojevanje snovi; proces razkrojevanja / razkrojevanje enotnosti
SSKJ²
razkrojeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine: razkrojevati hranilne snovi
2. knjiž. povzročati, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: to je začelo razkrojevati stranko / razkrojevati delavsko enotnost
SSKJ²
razkrojílo -a s (í)
kem. sredstvo za razkrajanje: uporaba razkrojil
SSKJ²
razkrojína -e ž (í)
kar nastane pri razkroju: razkrojine beljakovin; zastrupitev z razkrojinami
SSKJ²
razkrojíti -ím dov., razkrójil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine: želodčna kislina razkroji hrano; kačji strup razkroji kri; les, listje se razkroji; truplo se počasi razkroji / s kuhanjem vitamine razkrojimo uničimo
// kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrojijo beljakovine; voda se pri visoki temperaturi razkroji v vodik in kisik / kemično razkrojiti
2. povzročiti, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja so razkrojila stranko; pren. nasprotja so razkrojila naše moči
3. narediti, povzročiti, da česa ni več: sonce je razkrojilo meglo; megla se je že razkrojila / razkrojiti se v nič; pren. njena čustva so se razkrojila
    razkrojèn -êna -o:
    razkrojena snov; organizacija je razkrojena
    ●     knjiž. duševno, notranje razkrojen človek razdvojen, razklan
SSKJ²
razkrojljív -a -o prid. (ī í)
ki se da razkrojiti: razkrojljiva snov; ta gnojila so težko razkrojljiva
SSKJ²
razkrojljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost razkrojljivega: razkrojljivost snovi
SSKJ²
razkrojnína -e ž (ī)
kar nastane pri razkroju: škodljive razkrojnine; kopičenje razkrojnin v mišicah
SSKJ²
razkrójnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost razkrojnega: razkrojnost snovi
SSKJ²
razkrónati -am dov. (ọ̑)
knjiž. odvzeti komu vladarski naslov: razkronati vladarja; pren. razkronati pesnika
    razkrónan -a -o:
    razkronan kralj
SSKJ²
razkropítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razkropiti: razkropitev demonstrantov; razkropitev prebivalstva
SSKJ²
razkropíti -ím dov., razkrópil (ī í)
narediti, povzročiti, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: jastreb razkropi kokoši; množica se je razkropila; razkropiti se na vse strani / ekspr. otroci so se razkropili po vsem svetu se razšli, se razselili
// ekspr. narediti, da česa ni več: veter je razkropil oblake; meglice so se razkropile / razkropiti dvome
    razkropljèn -êna -o:
    razkropljena čreda; razkropljene ovce; po svetu razkropljeni rojaki
SSKJ²
razkropljênec -nca m (é)
ekspr. vsak od razkropljenih ljudi: vsi ti razkropljenci so se znova zbrali
SSKJ²
razkropljênost -i ž (é)
stanje razkropljenega: razkropljenost črede / ekspr. razkropljenost naselij
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razkúhati -am dov. (ú ȗ)
s predolgim kuhanjem povzročiti, da živilo razpade, se preveč zmehča: razkuhati fižol; krompir se je razkuhal
♦ gastr. razkuhati prežganje s kuhanjem povzročiti, da se moka enakomerno porazdeli v tekočini
    razkúhan -a -o:
    razkuhan krompir; riž je popolnoma razkuhan
SSKJ²
razkuhávati -am nedov. (ȃ)
s predolgim kuhanjem povzročati, da živilo razpade, se preveč zmehča: razkuhavati krompir
SSKJ²
razkuríti in razkúriti -im dov. (ī ú)
1. močno razgreti: razkuriti peč
2. ekspr. razvneti, razgibati1: glasba je razkurila plesalce
// zelo razjeziti, razdražiti: kdo te je tako razkuril; ob njegovih besedah se je še bolj razkuril
    razkúrjen -a -o:
    kaj si tako razkurjen; razkurjena peč
SSKJ²
razkúštranček -čka m (ȗ)
ljubk. razmršen, kodrast otrok: mali razkuštranček
SSKJ²
razkúštranec -nca m (ȗ)
ekspr. razmršen človek: bosi razkuštranci
SSKJ²
razkúštrati -am dov. (ȗ)
ekspr. narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase; razmršiti: razkuštrati lase
    razkúštran -a -o:
    razkuštrani lasje; razkuštrana brada
SSKJ²
razkuzmáti -ám tudi razkúzmati -am dov. (á ȃ; ȗ)
star. razmršiti, razkuštrati: veter mu je razkuzmal brado
    razkuzmán tudi razkúzman -a -o:
    razkuzmani lasje; razkuzmana brada
SSKJ²
razkúžba -e ž (ȗ)
star. razkužitev, razkuženje: razkužba predmetov
SSKJ²
razkúženje -a s (ȗ)
glagolnik od razkužiti: razkuženje pitne vode
SSKJ²
razkuževálec -lca [raskuževau̯ca tudi raskuževalca] m (ȃ)
kdor opravlja razkuževanje: delo razkuževalcev
SSKJ²
razkuževálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razkuževanje: razkuževalna priprava; razkuževalno sredstvo / razkuževalna postaja
SSKJ²
razkuževálka -e [raskuževau̯ka in raskuževalka] ž (ȃ)
ženska, ki opravlja razkuževanje: delo razkuževalk
SSKJ²
razkuževálnica -e ž (ȃ)
prostor za razkuževanje: odnesti okužene predmete v razkuževalnico
SSKJ²
razkuževálnik -a m (ȃ)
priprava za razkuževanje: uporaba razkuževalnikov
SSKJ²
razkuževánje -a s (ȃ)
glagolnik od razkuževati: razkuževanje obleke, rok; sredstvo za razkuževanje
SSKJ²
razkuževáti -újem nedov. (á ȗ)
uničevati kužne klice: razkuževati obleko, roke, vodo; razkuževati z arniko
SSKJ²
razkužílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razkužitev: razkužilni učinek / razkužilno sredstvo razkuževalno sredstvo
SSKJ²
razkužílnik -a m (ȋ)
steklenica, posodica, navadno plastična, s sredstvom za razkuževanje: kupili so nove razkužilnike za roke
SSKJ²
razkužílo -a s (í)
sredstvo za razkuževanje: uporaba razkužil
SSKJ²
razkužítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razkužiti: razkužitev rok
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razkúžiti -im dov. (ú ȗ)
uničiti kužne klice: razkužiti obleko, roke, vodo; razkužiti rano; razkužiti sobo; razkužiti z alkoholom
    razkúžen -a -o:
    razkuženi predmeti
SSKJ²
razkvásiti -im tudi razkvasíti -ím dov., razkvásil (ā ȃ; ī í)
zastar. razmočiti: dež je razkvasil navoženo zemljo
    razkvásiti se, tudi razkvasíti se nar.
    zrediti se: žena se je preveč razkvasila
    razkvášen -a -o tudi razkvašèn -êna -o:
    razkvašena zemlja
SSKJ²
razlága -e ž (ȃ)
1. kar kaj razlaga, tolmači: razumeti, zapomniti si razlago; kratka, natančna, preprosta razlaga; vsebinska razlaga; razlaga pojma / iskati, najti razlago za neuspeh / razlaga literarnega besedila; pravilna razlaga predpisa
♦ jezikosl. pomenska, sinonimna razlaga v slovarju; posredna ali sklicevalna razlaga ki se sklicuje, opira na razlage izhodiščne besede; razvezovalna razlaga razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo; pravn. ekstenzivna razlaga zakona ki daje zakonu širšo vsebino; gramatična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po gramatičnih, jezikoslovnih pravilih; logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike
2. glagolnik od razlagati 3–6: s tem je končal razlago vprašanj / po spraševanju je učitelj začel z razlago / razlaga učne snovi / metoda razlage
SSKJ²
razlagálec -lca [razlagau̯ca tudi razlagalca] m (ȃ)
kdor razlaga: razlagalec pesnikovega dela, Svetega pisma / avtor in razlagalec glasbene oddaje
SSKJ²
razlagálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razlaganje: razlagalni postopek / razlagalna metoda
♦ jezikosl. razlagalni slovar; lit. razlagalna pripovedka
SSKJ²
razlagálka -e [razlagau̯ka tudi razlagalka] ž (ȃ)
ženska, ki razlaga: razlagalka sanj; razlagalka in presojevalka sodobne slovenske poezije
SSKJ²
razláganje -a s (ȃ)
glagolnik od razlagati: razlaganje tovora / razlaganje novih pojmov / končati z razlaganjem svojih načrtov / razlaganje naravnih pojavov / razlaganje predpisov, zakonov
SSKJ²
razlágati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da pride kaj na več mest: razlagati knjige po policah
2. dajati, spravljati kaj s kakega vozila, živali: razlagati blago, tovor / razlagati voz
3. delati, da postane komu kaj jasno, razumljivo: razlagati komu nejasna vprašanja; počasi, podrobno razlagati
// delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razlagati komu svoje načrte; razlagal jim je, kaj se je zgodilo / čisto drugačni so od nas, je razlagal
// ped. podajati učno snov: učitelj je najprej spraševal, potem pa je začel razlagati; dobro razlagati / razlagati učno snov
4. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: razlagati naravne pojave; tega si ni znal razlagati
5. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razlagati predpise, zakone / publ. te probleme napačno razlaga gleda nanje, jih pojmuje
6. podajati opis pojma z navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razlagati; razlagati in definirati / razlagati besede v slovarju
    razlagajóč -a -e:
    stopal je ob njem, razlagajoč mu svoje načrte; razlagajoč novo učno snov
SSKJ²
razlájati -am dov. (ȃ)
nizko na več krajih reči, povedati: spraševal se je, kdo je vse to razlajal / razlajali so ga za lenuha razglasili
    razlájati se ekspr.
    začeti močno lajati: ko je zagledal prišleca, se je pes razlajal
SSKJ²
razlámljati -am nedov. (á)
lomiti: odsekal je suho vejo in jo začel razlamljati
SSKJ²
razlastítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razlastiti: razlastitev veleposestnikov / razlastitev zemljišč za gradnjo stanovanjskega naselja / revolucionarna razlastitev vladajočega razreda
SSKJ²
razlastíti -ím dov., razlástil (ī í)
uradno odvzeti lastninsko pravico v korist družbe: razlastiti veleposestnike / razlastiti gozdove
// odvzeti lastništvo, položaj, določene pravice enemu družbenemu sloju v korist drugega: razlastiti vladajoči razred
    razlaščèn -êna -o:
    razlaščena buržoazija; razlaščena zemljišča
SSKJ²
razlastítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razlastitev: razlastitveni načrt
♦ pravn. razlastitveni postopek
SSKJ²
razlastníniti -im dov. (í ȋ)
pravno veljavno odvzeti lastninsko pravico: razlastniniti delničarje, tajkune, vojne dobičkarje / razlastniniti cesto, objekt
SSKJ²
razlastnínjenje -a s (ȋ)
glagolnik od razlastniniti: možnosti razlastninjenja; postopek, predlog za razlastninjenje / razlastninjenje premoženja, zemlje
SSKJ²
razláščanje -a s (á)
glagolnik od razlaščati: razlaščanje veleposestnikov / razlaščanje zemljišč
SSKJ²
razláščati -am nedov. (á)
uradno odvzemati lastninsko pravico v korist družbe: razlaščati dosedanje lastnike / razlaščati tovarne
SSKJ²
razlaščênec -nca m (é)
kdor je razlaščen: plačilo odškodnine razlaščencem
SSKJ²
razlaščeválec -lca [razlaščevau̯ca tudi razlaščevalca] m (ȃ)
kdor razlaščuje: država v vlogi razlaščevalca
// soc., po Marxu privatni lastnik proizvajalnih sredstev ali zemlje: razlaščanje razlaščevalcev
SSKJ²
razlaščevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razlaščevati: razlaščevanje veleposestnikov / razlaščevanje zemlje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razlaščeváti -újem nedov. (á ȗ)
uradno odvzemati lastninsko pravico v korist družbe: razlaščevati veleposestnike / razlaščevati zemljišča
SSKJ²
razléči se -léžem se dov., razlézi se razlézite se; razlégel se razlêgla se; nam. razléč se in razlèč se (ẹ́ ẹ̑) navadno s prislovnim določilom
1. razširjajoč se postati slišen: po dolini se je razleglo grmenje topov; iz hiše se je razleglo petje; po dvorani se je razlegel vesel smeh; brezoseb. zavriskal je, da se je razleglo daleč naokoli
2. knjiž. pojaviti se, razprostreti se na razmeroma veliki površini: po dolini se je razlegla siva megla
// z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: tišina se je razlegla po prostoru
SSKJ²
razlégati se -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) navadno s prislovnim določilom
1. razširjajoč se postajati slišen: ob napadu so se razlegali bojni kriki; petje se je razlegalo daleč naokoli; iz hiše se je razlegalo vpitje; zvonjenje se je razlegalo po dolini; brezoseb. zavpil je, da se je razlegalo po hiši; pren., knjiž. pesnikov glas se je razlegal po vsej domovini
2. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: po zemlji se je razlegal mir / grenkoba se mu je razlegala po obrazu
SSKJ²
razlégniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑)
razleči se: iz hiše se je razlegnilo kričanje; po dvorani se je razlegnila pesem
SSKJ²
razlékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. razprostreti, razširiti: stopila je iz hiše in razleknila roke
    razlékniti se 
    zlekniti se: udobno se je razleknil po travi
SSKJ²
razlepíti in razlépiti -im, tudi razlépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
narediti, da kaj ni več zlepljeno: razlepiti zlepljeni znamki
SSKJ²
razlésti se -lézem se dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z lezenjem prenehati biti skupaj, na enem mestu: mravlje so se razlezle / razlesti se na vse strani
// z lezenjem priti na večjo površino, na več mest: gosenice so se razlezle po njivi / vojaki so se previdno razlezli po grapah; pren. po nebu so se razlezli temni oblaki
2. počasi tekoč, polzeč se razširiti po površini: polita barva se razleze po papirju; raztopljeno maslo se razleze po ponvi / premehko testo se med peko razleze / madež se je razlezel po vsej steni
// nav. ekspr. razširiti se sploh: prijetna toplota se razleze po sobi / utrujenost se mu je razlezla po telesu / po hiši se je razlezel prijeten vonj
● pog. blago se je razlezlo je postalo tanjše, se je na več mestih raztrgalo; ekspr. lica so se mu razlezla od zadovoljstva poteze na obrazu so pokazale, da je zadovoljen; ekspr. obraz se mu je razlezel v nasmeh nasmehnil se je; ekspr. staro zidovje se je sčasoma čisto razlezlo je razpadlo; pog. od preobilne hrane se je kar razlezel je postal zelo debel
    razlézel -zla -o:
    razlezlo testo
    razlézen -a -o:
    dežne kaplje, razlezene po steklu; megla, razlezena po dolini
SSKJ²
razlèt -éta m (ȅ ẹ́)
glagolnik od razleteti se: razlet bombe, stroja
SSKJ²
razlétati se1 -am se nedov. (ẹ̑)
zastar. razletavati se: granate so se razletale z močnim pokom
SSKJ²
razlétati se2 -am se dov., tudi razletájte se; tudi razletála se (ẹ́)
pog. s tekanjem se razgibati: otroci so se razletali
SSKJ²
razletávati se -am se nedov. (ȃ)
1. odletavati na več strani: ob strelih pušk so se ptice razletavale
2. hitro, sunkovito razpadati na dele, kose: kozarci so padali na tla in se razletavali / za njimi so se razletavale granate
    razletavajóč se -a -e:
    razletavajoče se bombe
SSKJ²
razletéti se -ím se dov., razlêtel se (ẹ́ í)
1. odleteti na več strani: ptice so se razletele; hitro se razleteti
// pog. razbežati se: ob njegovem prihodu so se otroci razleteli / ko so se ljudje razleteli, se je vrnila na tisti kraj se razšli, se razkropili / njeni otroci so se razleteli po svetu se razšli, se razselili
2. hitro, sunkovito razpasti na dele, kose: udaril je po igrači, da se je razletela; posoda ji je padla iz rok in se razletela / ekspr. ogledalo se je razletelo na drobne kose / granata se je v zraku razletela; s pokom se razleteti
● ekspr. novica se je razletela po vsem mestu hitro razširila
SSKJ²
razletováti se -újem se nedov. (á ȗ)
zastar. razletavati se: bombe se razletujejo
SSKJ²
razlézati se -am se nedov. (ẹ̄)
razlezovati se: mravlje so se začele razlezati / uši so se razlezale po obleki / olje se je razlezalo po ponvi / utrujenost se razleza po telesu / dim se razleza po sobi
SSKJ²
razlezljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) razleze: mehka, razlezljiva snov
SSKJ²
razlezováti se -újem se nedov. (á ȗ)
1. z lezenjem prenehavati biti skupaj, na enem mestu: kače so se začele razlezovati
// z lezenjem prihajati na večjo površino, na več mest: gosenice so se razlezovale po listju
2. počasi tekoč, polzeč se širiti, razširjati po površini: raztopljeno maslo se razlezuje po ponvi
// nav. ekspr. širiti, razširjati se sploh: utrujenost se razlezuje po telesu / dim se razlezuje po sobi
SSKJ²
razlíček -čka m (ȋ)
knjiž. različica, varianta: najstarejši različek drame; ta motiv je znan v več različkih
♦ biol. vsak od organizmov, ki se po eni ali več lastnostih razlikuje od matičnega organizma; min. vsak od kristalov ali zrn istega minerala, ki se med seboj ločijo zlasti po barvi
SSKJ²
razlíčen -čna -o prid., razlíčnejši (í ī)
1. ki se po lastnostih, značilnostih razlikuje
a) med seboj: različni pojavi, pojmi; stavbi sta različni; popolnoma, zelo različen
b) pri dveh ali več osebah, stvareh: ločijo jih različni cilji, interesi; obleki sta različnih barv, velikosti; prijatelja sta različne starosti; različni so po izobrazbi, značaju
c) od določenega, primerjanega: različen je od brata; tedanje razmere so bile zelo različne od sedanjih
// ki ni isti: besedi sta različnega izvora; sta različne narodnosti; vrnila sta se po različnih poteh / naglas je v sedanjiku in nedoločniku na različnih zlogih
2. mn. razen1: prebivalci iz različnih delov dežele; pripovedoval jim je različne zgodbe / o tem sem slišal različne stvari / prodaja različne vrste sadja
● okusi so različni ljudje se glede na okus razlikujejo
    razlíčno prisl.:
    različno kaj pojmovati; različno dolgi trakovi; različno oblikovani predmeti; sam.: zanimivost in privlačnost različnega
SSKJ²
razlíčica -e ž (ȋ)
vsaka od nebistveno različnih oblik kakega pojava ali stvari, zlasti umetniškega dela: ohranile so se številne različice te pesmi; različica napeva, plesa / ta filozofska smer je le različica pozitivizma / pomenske različice pojma / v prislovni rabi: napisati kaj v dveh različicah; ta mit se pojavlja v več različicah
SSKJ²
razlíčnost -i ž (í)
lastnost, značilnost različnega: različnost pojavov, pojmov; različnost stališč / različnost pomena besed / ugotavljati različnosti med ljudmi razlike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razlíka -e ž (ȋ)
1. kar kaže na neenakost med primerjanimi stvarmi: razlika nastane, obstaja, se poveča; odpraviti razlike; spoznati, ugotoviti razlike; bistvena, majhna, opazna, velika razlika; razlika med človekom in živaljo; razlike med spoloma; razlika v barvi, obliki, velikosti; razlike v ceni, kakovosti izdelkov; razlike v izobrazbi, vzgoji; razlike v pogledih / pomenske in stilne razlike med besedami / časovna razlika; družbene, politične, socialne razlike; podnebne, temperaturne razlike; višinska razlika / razlika je, če dobiš dobro ali slabo oceno
2. znesek, za katerega je zmanjšan, presežen določeni, potrebni znesek: dobiti, izplačati razliko
3. mat. število, ki se dobi pri odštevanju: izračunati razliko dveh števil; razlika in vsota
4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z brez izraža podkrepitev trditve: povabil je vse, brez razlike
5. publ., v prislovni rabi, v zvezi z razliko izraža omejevanje prej povedanega: brata sta si zelo podobna, z razliko, da je mlajši nekoliko večji
● on dela razlike ne ravna z vsemi enako; publ. v razliko od drugih moštev je naše dobro v primerjavi z drugimi moštvi; publ. za razliko od prve tekme so naši tekmovalci drugo tekmo dobili prvo tekmo so izgubili, v drugi pa so zmagali
♦ šport. izenačiti razliko v golih; premagati nasprotnika z dvema goloma razlike
SSKJ²
razlíkati -am dov. (ȋ)
obrt. z likanjem, navadno na narobni strani, narediti gladko: razlikati gube, rob obleke / razlikati šiv z likanjem na narobni strani razdeliti robove šiva
    razlíkan -a -o:
    razlikan šiv; razlikana guba
SSKJ²
razlikávati -am nedov. (ȃ)
obrt. z likanjem, navadno na narobni strani, delati gladko: razlikavati gube / razlikavati šive z likanjem na narobni strani razdeljevati robove šivov
SSKJ²
razlikoválen -lna -o prid. (ȃ)
1. s katerim se označuje, da je kaj različno, drugačno od drugega: razlikovalne črtice / razlikovalna znamenja
// po katerem je kaj različno, drugačno od drugega: razlikovalne lastnosti rastlin / spoznati kaj po razlikovalnih znakih
2. jezikosl. ki izraža različnost, drugačnost: pomensko razlikovalna vloga jezikovnega sredstva
● knjiž. razlikovalna politika diskriminacijska politika; razlikovalna sposobnost sposobnost za ugotavljanje razlik
SSKJ²
razlikoválnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost razlikovalnega: razlikovalnost znakov
SSKJ²
razlikovánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od razlikovati: sposobnost razlikovanja barv; natančno razlikovanje med posameznimi pojavi, predmeti / pomensko razlikovanje; razlikovanje pojmov
2. dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi: bolelo ga je učiteljevo razlikovanje med otroki / rasno, socialno razlikovanje
♦ jezikosl. izgovorna oddaljitev enega izmed dveh enakih ali podobnih glasov od drugega; disimilacija
SSKJ²
razlikovánost -i ž (á)
knjiž. razmejenost, opredeljenost česa glede na razlike: razlikovanost organov; razlikovanost med bistvom človeka in stvari
SSKJ²
razlikováti -újem nedov. (á ȗ)
1. videti, občutiti različnost med čim: razlikovati barve; razlikovati užitne in neužitne gobe; razlikovati kak predmet od drugih; razlikovati med posameznimi glasovi; med temi stvarmi moramo dobro razlikovati; razlikovati po obliki / razlikovati pomene besed
// z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, obstajanje česa različnega: ta narečja ne razlikujejo več padajoče in rastoče intonacije / ta literarni zgodovinar razlikuje naslednja obdobja
2. knjiž. povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega; ločiti: ta lastnost ga razlikuje od drugih ljudi; to ga zelo razlikuje od bratov
    razlikováti se 
    biti različen, drugačen: človek se razlikuje od živali / naša doba se razlikuje od prejšnjih; razlikovati se po izobrazbi, po zunanjosti / mnenja o tem se zelo razlikujejo; razlikovati se med seboj
    razlikujóč -a -e:
    razlikujoči znaki; sodba, razlikujoča se od drugih
SSKJ²
razlíti -líjem dov. (í)
1. nehote spraviti kaj tekočega iz posode na večjo površino: razliti juho, kavo po mizi; padla je in razlila mleko po tleh; kozarec se je prevrnil in vino se je razlilo / nesi previdno, da ne razliješ poliješ
2. knjiž., ekspr. oddati, razširiti v velikih količinah: sonce je razlilo svoje žarke po dolini; svetilka je razlila močno svetlobo po sobi; čez nebo se je razlila rdečkasta svetloba / prijetna glasba se je razlila po prostoru / noč je razlila svoj mir na zemljo
    razlíti se 
    1. tekoč čez rob se pojaviti na razmeroma veliki površini: reka se je ob povodnji razlila; razliti se čez bregove
    2. ekspr. množično se premakniti z enega mesta na več mest: ljudje so se usuli iz dvorane in se razlili po cestah; množica se je razlila po trgu / čreda se je razlila po travniku in se začela pasti
    3. ekspr. postati opazen, viden: veselje se mu je razlilo po obrazu / po licih se mu je razlila rdečica zardel je
    ●     oko se mu je razlilo tekoča vsebina je iztekla iz njega; žolč se mu je razlil je iztekel iz žolčnega mehurja
    razlít -a -o:
    mir, razlit nad vasjo; razlita kava, voda; po sobi je bila razlita močna svetloba; vino, razlito po tleh
SSKJ²
razlítje -a s (ȋ)
glagolnik od razliti: razlitje vode po tleh / razlitje reke
SSKJ²
razlítost -i ž (ȋ)
dejstvo, da je kaj razlito: razlitost tekočine
SSKJ²
razlív -a m (ȋ)
1. kraj, kjer se potok ali reka razliva čez bregove: tam se razliv zoži / razliv reke
2. glagolnik od razliti: preprečiti razliv tekočine
SSKJ²
razlívanje -a s (í)
glagolnik od razlivati: razlivanje vina po mizi
SSKJ²
razlívati -am nedov., tudi razlivájte; tudi razlivála (í)
1. nehote spravljati kaj tekočega iz posode na večjo površino: razlivati vodo po tleh; juha se mu je razlivala po prtu / posoda je bila prepolna, zato je pri prenašanju razlival
2. knjiž., ekspr. oddajati, razširjati v velikih količinah: luč je razlivala svetlobo po sobi; čez nebo se je razlivala bledo rumena svetloba / po dolini se je razlivala pesem zvonov
    razlívati se 
    1. tekoč čez rob se pojavljati na razmeroma veliki površini: nekoč se je tu razlivala lava; potok se razliva čez bregove / voda je kipela in se razlivala čez rob posode
    2. ekspr. množično se premikati z enega mesta na več mest: množica je bežala in se razlivala po ulicah
    3. ekspr. biti opazen, viden: preko njenega obraza se je razlival nenavaden mir
    4. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga nakazuje osebek: občutek ugodja se mu je razlival po vsem telesu
    razlivajóč -a -e:
    držal je žlico, razlivajoč juho po obleki; svetloba, razlivajoča se po pokrajini
SSKJ²
razlíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razliv: ureditev razlivnih površin; razlivno območje reke
SSKJ²
razljúčenost -i ž (ȗ)
zastar. jeza: nič ni moglo pomiriti njegove razljučenosti
SSKJ²
razljúditi -im dov. (ú ȗ)
knjiž. narediti, povzročiti, da kaj ni več naseljeno, poseljeno: vojna je opustošila in razljudila deželo
    razljúden -a -o:
    razljudeni kraji
SSKJ²
razljudováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. delati, povzročati, da kaj ni več naseljeno, poseljeno: vojna razljuduje dežele
SSKJ²
razljútiti -im dov. (ū ȗ)
zastar. razjeziti: njeno godrnjanje ga je razljutilo; ko je to slišal, se je zelo razljutil
    razljúčen tudi razljúten -a -o:
    biti razljučen; razljučena množica
SSKJ²
razlóčati -am nedov. (ọ́)
razločevati: bilo je tako tiho, da je lahko razločal let ptiča; s prostim očesom tega ne moremo razločati / razločati kak pojav od drugih
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razlóček -čka m (ọ̑)
1. kar kaže na neenakost med primerjanimi stvarmi: ugotoviti, zmanjšati razloček; majhen, velik razloček; razloček v barvi, obliki; razloček v značaju; razločki med ljudmi, pojavi / pomenski razločki med besedami / ni razločka, če se odločiš tako ali drugače
2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z brez izraža podkrepitev trditve: kaznoval je vse, brez razločka
3. publ., v prislovni rabi, v zvezi z razločkom izraža omejevanje prej povedanega: po značaju sta si sestri podobni, s tem razločkom, da je starejša bolj družabna
SSKJ²
razlóčen -čna -o prid., razlóčnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki se dobro vidi ali sliši: govori z razločnim glasom; obrisi predmetov so postajali vedno razločnejši; ti znaki so premalo razločni / razločna izgovarjava, pisava / njegove besede so bile dovolj razločne, da jih je lahko vsakdo razumel jasne
2. knjiž. ki se da razločiti; razločljiv: stemnilo se je in drevje je bilo komaj razločno / glasovi teh živali so težko razločni
● zastar. začel se je razločni boj odločilni; zastar. razločna snov deljiva, ločljiva
    razlóčno prisl.:
    govori počasi in razločno; razločno pisati; razločno slišati, videti
SSKJ²
razločeník tudi razlóčenik -a m (í; ọ́)
zastar. odpadnik: očitali so mu, da je razločenik
SSKJ²
razločeválen -lna -o prid. (ȃ)
1. s katerim se označuje, da je kaj različno, drugačno od drugega: razločevalna sredstva; razločevalno znamenje
// po katerem je kaj različno, drugačno od drugega: razločevalni element; razločevalne značilnosti pojavov / iskati razločevalne znake med dvema rastlinskima vrstama
2. jezikosl. ki izraža različnost, drugačnost: razločevalni pomen jezikovnega sredstva
SSKJ²
razločevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razločevati: sposobnost razločevanja barv; razločevanje glasov po višini; razločevanje med pravimi in navideznimi vrednotami / rasno razločevanje rasno razlikovanje
SSKJ²
razločeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. videti, slišati kaj kot posameznost: s hriba je dobro razločeval ljudi na dvorišču; v temi ni mogel več razločevati predmetov na mizi; razločevati kaj s prostim očesom; iz te razdalje se predmeti še dobro razločujejo
// z gledanjem, poslušanjem jasno zaznavati: stemnilo se je in ni mogla več razločevati njegovega obraza / s težavo je razločeval pot videl
2. videti, občutiti različnost med čim: razločevati barve; črke, pisane s tem strojem, težko razločujemo od tiskanih; dobro razločevati kak pojav od drugega
// z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, obstajanje česa različnega: ta narečja več ne razločujejo padajoče in rastoče intonacije / ta literarni zgodovinar razločuje tri vrste pesnikov
3. knjiž. povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega; ločiti: to ga razločuje od drugih ljudi; kaj razločuje človeka od živali
    razločeváti se knjiž.
    biti različen, drugačen; ločiti se: mlajši brat se je zelo razločeval od starejšega; razločevati se po zunanjosti
    razločujóč -a -e:
    govoril je zmedeno, ne razločujoč bistveno od nebistvenega; razločujoči znaki
SSKJ²
razločítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razločiti: natančna razločitev med temi področji ni mogoča
SSKJ²
razločíti in razlóčiti -im dov. (ī ọ́)
1. videti, slišati kaj kot posameznost: slišal je govorjenje, a ni mogel razločiti posameznih besed; z okna ni mogel razločiti otrok na igrišču; kljub mraku je razločil predmete v sobi; razločiti kaj z mikroskopom, s prostim očesom; bilo je svetlo, da so se razločili vsi predmeti na mizi
// z gledanjem, poslušanjem jasno zaznati: v mraku ni mogla razločiti njegovega obraza; v daljavi je že lahko razločil obris koče; zaradi megle ni mogel razločiti, kdo stoji pred hišo / komaj je razločil cesto pred seboj videl
2. videti, občutiti različnost med čim: ni razločil rdeče barve od oranžne; komaj je razločil obraze; težko je bilo razločiti, kaj je dobro in kaj slabo; razločiti ljudi po glasu, zunanjosti
3. star. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim; ločiti: hoteli so ju razločiti / šele smrt ju je razločila
    razločíti se in razlóčiti se star.
    raziti se, posloviti se: razločila sta se brez pozdrava; po teh besedah sta se razločila
    razlóčen -a -o:
    nekoč razločeni narodi so bili zdaj spet združeni
SSKJ²
razločljív -a -o prid. (ī í)
ki se da razločiti: razločljivi glasovi, znaki; komaj, težko razločljiv
SSKJ²
razlóčnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost razločnega: razločnost izgovarjave, pisave
SSKJ²
rázlog -óga m (á ọ́)
navadno s prilastkom kar utemeljuje, podpira kako ravnanje, odločitev: kaj je bil glavni razlog, da je tako dolgo okleval; to ni zadosten razlog, da tako ravnaš; imeti, navesti razloge za odpoved; pravi, prepričljiv, tehten razlog; razlogi za in proti / ekonomski, politični, verski razlogi; storiti kaj iz osebnih razlogov; publ. ni mogel priti iz zdravstvenih razlogov zaradi bolezni / kaj je bil razlog za njegov nenaden uspeh vzrok / brez razloga se jeziš
♦ pravn. ničnostni razlog; oprostilni, sodbeni razlogi
SSKJ²
rázloka -e ž (á)
lit. odmor v verzu na koncu stopice; diereza
SSKJ²
razlomíti -lómim dov. (ī ọ́)
z lomljenjem razdeliti na več delov: razlomiti kruh, prepečenec; razlomiti palico / vihar je razlomil staro hruško; žarki so se razlomili v čudovite barve
    razlomíti se knjiž., ekspr.
    izgubiti trdnost, moč: njegova upornost se je razlomila / ves se je razlomil
    razlómljen -a -o:
    razlomljena palica
SSKJ²
razlopútniti -em dov. (ú ȗ)
glasno odpreti, zlasti vrata: planil je k vratom in jih razloputnil na stežaj
SSKJ²
razlóžba -e ž (ọ̑)
zastar. razlaga: natančna razložba
SSKJ²
razložítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razložiti: razložitev tovora / natančnejša razložitev problema / razložitev načrtov
SSKJ²
razložíti -ím dov., razlóžil (ī í)
1. narediti, da pride kaj na več mest: razložil je svoje orodje po mizi / vso prtljago je razložil
2. dati, spraviti kaj s kakega vozila, živali: razložiti blago, tovor; razložiti prtljago z voza / razložiti vagon
3. narediti, da postane komu kaj jasno, razumljivo: vprašanja ni razumel, zato mu ga je moral razložiti; na kratko, podrobno razložiti
// narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razložiti komu svoj načrt; razložil mu je, kako je bilo
4. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: tega pojava še ne znamo razložiti; neprijetnega občutka si ni znal razložiti / to dejstvo nekoliko razloži njeno odločitev
5. narediti, povzročiti, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razložiti literarno besedilo; razložiti določbo, predpis
6. podati opis pojma z navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razložiti; razložiti in definirati / razložiti besedo v slovarju; razložiti pojem družina
● star. razložiti svoje izdelke razstaviti, dati na ogled
    razložèn -êna -o:
    pojem ni jasno razložen; papirji, razloženi po mizi; poljudno razložena beseda
    ♦     glasb. razloženi akord zaporedno izvedeni toni akorda
SSKJ²
razložljív -a -o prid. (ī í)
ki se da razložiti: težko razložljiv pojav; njegova dela so razumljiva in razložljiva
SSKJ²
razložljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost razložljivega: razložljivost pojava
SSKJ²
razlúknjati -am dov. (ȗ)
narediti luknje, luknjice na več mestih: razluknjati pločevino
    razlúknjan -a -o:
    razluknjani podplati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razluščíti in razlúščiti -im dov. (ī ú)
knjiž. izluščiti: razluščiti fižol / razluščiti jedro problema
● knjiž. razluščiti uganko rešiti, razrešiti
SSKJ²
razlúžiti -im, in razlužíti in razlúžiti -im dov. (ū ȗ; ī ú)
usnj. namočiti kože v raztopini organskih kislin, navadno z dodatkom amonijeve soli:
SSKJ²
rázma -e ž (ȃ)
navt. lesena letev, ki utrjuje, povišuje ali zaključuje vrh boka pri čolnu:
SSKJ²
razmagnétenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od razmagnetiti: sistem za razmagnetenje zaslona; magnetenje in razmagnetenje
SSKJ²
razmagnétiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
narediti, da kaj ni več magnetno: namagnetiti in razmagnetiti železo
SSKJ²
razmàh -áha m (ȁ á)
glagolnik od razmahniti se: skrbeti za razmah proizvodnje / hiter razmah kakega gibanja / razmah znanosti in tehnike
● ekspr. dati razmaha svojim čustvom sproščeno izraziti svoja čustva; publ. žetev je v polnem razmahu povsod, vsi žanjejo
SSKJ²
razmáhati -am, in razmáhati tudi razmaháti -am dov. (á; á á á)
z mahanjem razgibati: ptič je razmahal peruti in zletel
SSKJ²
razmahedrán -a -o prid. (á)
ekspr. neskrbno oblečen, neurejen: vsa razmahedrana je stala pri oknu / strgana in razmahedrana obleka
SSKJ²
razmahnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razmahniti se: razmahnitev kake dejavnosti / občutil je željo po razmahnitvi lastne osebnosti
SSKJ²
razmáhniti -em, in razmahníti in razmáhniti -em dov. (á ȃ; ī á ȃ)
zastar. zamahniti: ptič je razmahnil s perutmi / razmahniti z roko
SSKJ²
razmahníti se in razmáhniti se -em se dov. (ī á)
nav. ekspr. doseči večji obseg, večjo stopnjo razvoja: gradnja teh objektov se je hitro razmahnila; sodelovanje med državama se je razmahnilo; podjetje je razmahnilo svojo dejavnost / to gibanje se je hitro razmahnilo / industrija se je zelo razmahnila; znanost se je na vseh področjih razmahnila; gospodarsko, kulturno se razmahniti / neurje se je razmahnilo
● ekspr. fant se je v zadnjih letih zelo razmahnil je zrasel, se je razvil; ekspr. v veseli družbi se je hitro razmahnil razživel
    razmáhnjen -a -o:
    razmahnjena dejavnost; sodelovanje med državama je že zelo razmahnjeno
SSKJ²
razmáhnjenost -i ž (á)
nav. ekspr. lastnost, značilnost razmahnjenega: razmahnjenost stikov med državama / velika razmahnjenost industrije
SSKJ²
razmahovánje -a s (ȃ)
glagolnik od razmahovati se: razmahovanje športa / ovirati človeka pri njegovem razmahovanju
SSKJ²
razmahováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. zamahovati: ptič je razmahoval s perutmi / razmahovati z rokami
SSKJ²
razmahováti se -újem se nedov. (á ȗ)
nav. ekspr. dosegati večji obseg, večjo stopnjo razvoja: proizvodnja teh strojev se razmahuje / znanost se vedno bolj razmahuje / meščanstvo se je v tej dobi najbolj razmahovalo
SSKJ²
razmajánost tudi razmájanost -i ž (á; ā)
dejstvo, da je kaj razmajano: razmajanost stopnic; pren., ekspr. razmajanost starega družbenega reda
SSKJ²
razmajáti -májem tudi razmájati -em tudi -am dov., razmájaj razmájajte tudi razmajájte; razmajál tudi razmájal (á á; á; ā)
1. povzročiti, narediti, da kaj ni več trdno, stabilno: razmajati mizo, stol; razmajati zob / razmajati vijak / potres je razmajal hišo; vlaki so razmajali most; eksplozija je razmajala stene bunkerja; stopnice so se razmajale; pren., ekspr. dolgovi so razmajali njihovo gospodarstvo; stari družbeni red se je razmajal
2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja: močen veter je razmajal veje
3. ekspr. razgibati1: razmajati odrevenele prste; vstal je, da bi se razmajal; razmajati si roke
● ekspr. pijača jim je razmajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; ekspr. zgodaj zjutraj so se razmajali zvonovi so začeli zvoniti
    razmaján tudi razmájan -a -o:
    star, razmajan stol; razmajan voz; razmajani zobje; razmajana disciplina; njeno zdravje je razmajano
SSKJ²
razmajávati -am nedov. (ȃ)
povzročati, delati, da kaj ni več trdno, stabilno: razmajavati stole
SSKJ²
razmàk -áka m (ȁ á)
razmik: povečati, zmanjšati razmak; razmak med kolesi, stebri / korakali so v majhnih razmakih / časovni razmak časovna oddaljenost
♦ žel. blokovni razmak odsek proge med dvema blokoma, blokovnicama
SSKJ²
razmákati -am nedov. (ȃ)
delati kaj zelo mokro, mehko, navadno z vodo: nalivi razmakajo zemljo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razmaknítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razmakniti: razmaknitev miz, stolov / razmaknitev nog, prstov
SSKJ²
razmakníti in razmákniti -em dov. (ī á)
spraviti kaj v večjo medsebojno oddaljenost: razmakniti klopi, stole; ležišči razmaknemo za vmesni prehod; razmakniti zavese; nekoliko razmakniti; razmakniti se za nekaj korakov / razmakniti noge, prste / cesti se tam razmakneta
// narediti, da kaj ni več skupaj, strnjeno: razmaknil je veje, da je mogel naprej; množica se je razmaknila pred njim / knjiž. tam se gozd razmakne se razredči
● knjiž. razmakniti meje kake države povečati, razširiti
    razmáknjen -a -o:
    malo razmaknjene zavese; klopi so preveč razmaknjene
    ♦     tisk. razmaknjeni tisk tisk z večjimi razmiki med vrstami
SSKJ²
razmáknjenost -i ž (á)
stanje razmaknjenega: razmaknjenost predmetov / razmaknjenost prstov
SSKJ²
razmálhati se -am se [razmau̯hati se] dov. (ȃ)
ekspr. razvleči se, raztegniti se: suknjič se je ves razmalhal
    razmálhan -a -o:
    razmalhan žep
SSKJ²
razmastíti -ím dov., razmástil (ī í)
odstraniti mast, maščobo iz česa: razmastiti kosti / milo razmasti kožo; razmastiti lasišče / dobro razmastiti žico pred barvanjem
    razmaščèn -êna -o:
    očiščena in razmaščena volna
SSKJ²
razmaščeválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se odstranjuje mast, maščoba iz česa: razmaščevalno sredstvo
SSKJ²
razmaščeválnica -e ž (ȃ)
obrat za razmaščevanje: gradnja razmaščevalnice v tovarni kleja
SSKJ²
razmaščevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razmaščevati: razmaščevanje volne; sredstvo za razmaščevanje
SSKJ²
razmaščeváti -újem nedov. (á ȗ)
odstranjevati mast, maščobo iz česa: razmaščevati kosti za izdelavo kleja
SSKJ²
razmàz -áza m (ȁ á)
plast snovi, razmazane po čem: gost razmaz
// med. tanka plast krvnih celic, celic v gnoju, izcedku, razmazana na objektnem stekelcu za mikroskopiranje: obarvati razmaz / krvni razmaz
SSKJ²
razmázati -mážem dov., razmázala in razmazála (á ȃ)
narediti, da se mastna ali tekoča snov porazdeli po površini: razmazati marmelado, maslo; razmazati nadev po testu / brisalci so razmazali blato po avtomobilski šipi
// narediti, povzročiti, da se kaj razširi, razleze po površini: dež je razmazal barve na sliki; črnilo se je razmazalo / solze so ji razmazale ličilo
    razmázan -a -o:
    dobro razmazano lepilo
SSKJ²
razmazljív -a -o prid. (ī í)
ki se da razmazati: razmazljiva snov
SSKJ²
razmazováti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da se mastna ali tekoča snov porazdeli po površini: razmazovati lepilo po papirju
SSKJ²
razmečíti -ím in razméčiti -im dov., razméči tudi razmêči; razméčil (ī í; ẹ̄ ẹ̑)
star. razmehčati: dež je razmečil cesto / te besede so mu razmečile srce
SSKJ²
razmeglíti -ím [razməgliti] dov., razmeglì in razmègli; razmèglil (ī í)
knjiž. razpršiti: razpršilec razmegli vodo
    razmeglíti se 
    postati jasen, viden: gore so se razmeglile
    ●     knjiž. njena podoba se mu je razmeglila razblinila
SSKJ²
razmehčánost -i ž (á)
lastnost, značilnost razmehčanega: razmehčanost tal / ekspr. ob poslušanju glasbe se ga je polastila razmehčanost
SSKJ²
razmehčáti -ám dov. (á ȃ)
narediti, povzročiti, da postane kaj (zelo) mehko: dež je razmehčal tla / razmehčati vosek / razmehčati usnje
    razmehčáti se ekspr.
    postati zelo ganjen: ob poslušanju glasbe se je čisto razmehčal
    razmehčán -a -o:
    razmehčan sneg; razmehčana tla
SSKJ²
razmehkúžiti -im dov. (ú ȗ)
pomehkužiti: razmehkužiti otroka; čisto se je razmehkužil
    razmehkúžen -a -o:
    razmehkužen človek
SSKJ²
razmêjek -jka m (ȇ)
knjiž. meja, mejna črta: razmejki med vasmi
SSKJ²
razmejênost -i ž (é)
lastnost, značilnost razmejenega: razmejenost zemljišč / razmejenost duševnih pojavov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razmejevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razmejevati: razmejevanje zemljišč / razmejevanje duševnih pojavov; razmejevanje med umskim in fizičnim delom
SSKJ²
razmejeváti -újem nedov. (á ȗ)
določati, označevati mejo med čim: razmejevati zemljišča / razmejevati duševne pojave med seboj / razmejevati dobro od slabega ločevati
SSKJ²
razmejíšče -a s (í)
knjiž. prelom: lik slovenskega pisatelja na razmejišču dveh dob
SSKJ²
razmejítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razmejiti: razmejitev zemljišč / upravna razmejitev; razmejitev med državama / razmejitev književnih zvrsti
SSKJ²
razmejíti -ím dov., razmêjil (ī í)
določiti, označiti mejo med čim: razmejiti zemljišča / razmejiti države / razmejiti realizem in naturalizem / razmejiti dobro od slabega ločiti
SSKJ²
razmejítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razmejitev: razmejitvena črta / razmejitvena komisija
SSKJ²
razmejljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki se da razmejiti: ti pojavi so težko razmejljivi
SSKJ²
razmêjnica -e ž (ȇ)
knjiž. meja, mejna črta: razmejnica med dvema območjema / razmejnica med likovno umetnostjo in književnostjo
SSKJ²
razmendráti -ám [razməndrati] dov. (á ȃ)
ekspr. pomendrati: razmendrati žito / razmendrati gredo
SSKJ²
ràzmeníh tudi ràzmenìh -íha [tudi razmənih] m (ȁ-í; ȁ-ȉ ȁ-í)
knjiž. kdor ni več menih:
SSKJ²
razménjati tudi razmenjáti -am, in razménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́)
knjiž. menjati, zmenjati: razmenjati bankovec
SSKJ²
razmenjáva -e ž (ȃ)
knjiž. menjava: svobodna razmenjava materialnih in duhovnih dobrin
SSKJ²
razméra -e ž (ẹ̑) nav. mn., navadno s prilastkom
1. kar je opredeljeno z določenimi dejstvi, odnosi, ki vplivajo na življenje, dejavnost koga: razmere se spreminjajo; prilagoditi se razmeram; v takih razmerah ni mogoče delati; živeti v dobrih, slabih razmerah; razmere v družbi, državi, tovarni; razmere v njegovi družini so zelo težke / delovne razmere; gmotne, stanovanjske razmere; gospodarske, kulturne, politične razmere; razmere v znanosti
// kar je opredeljeno z določenimi dejstvi na kakem območju in more vplivati na kako dejavnost: podnebne, vremenske razmere; poročilo o snežnih razmerah / prometne razmere v turistični sezoni
2. publ. mera, razsežnost: bazen olimpijskih razmer / stavka je zavzela velike razmere
● zastar. njuna razmera je bila skrivnost njuno ljubezensko razmerje; publ. v razmerah popolne svobode in neodvisnosti v popolni svobodi in neodvisnosti; publ. narediti kaj po sili razmer ker ni (bilo) druge izbire
SSKJ²
razméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. sorazmeren: to je bil čas razmerne blaginje
    razmérno prisl.:
    razmerno bogata zbirka; razmerno visoka stopnja razmeroma
SSKJ²
razmérica -e ž (ẹ̑)
ekspr. manjšalnica od razmera: malomeščanske razmerice
SSKJ²
razmériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
z merjenjem razdeliti: razmeriti zemljišče
    razmérjen -a -o:
    razmerjeni gozdovi
SSKJ²
razmérjati -am nedov. (ẹ́)
z merjenjem deliti na dele: razmerjati zemljišče
SSKJ²
razmérje -a s (ẹ̑)
1. kar izraža medsebojno odvisnost, povezanost količin, vrednosti, ki imajo kaj skupnega: ugotoviti razmerje med časom in dolžino poti; formula kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; mehanska energija je v stalnem razmerju s toplotno energijo / razdeliti vsoto v razmerju 1 : 5 / določiti razmerja med domačimi in tujimi cenami / razmerje sil v svetu se je spremenilo / človek podira razmerja v naravi sorazmerja / z oslabljenim pomenom biti v sorodstvenem razmerju v sorodstvu
2. navadno s prilastkom kar obstaja med posamezniki, skupinami
a) ob skupni dejavnosti: družbeno, produkcijsko razmerje; razmerje med delovno organizacijo in skupnimi službami
b) v osebnem življenju: bratsko, prijateljsko razmerje / publ. stopiti v osebno razmerje s kom imeti osebne stike s kom / napeto razmerje v družini ga je zelo težilo napeti odnosi / intimno, ljubezensko, spolno razmerje
// zunajzakonski odnosi dveh oseb, navadno nasprotnega spola, temelječi na spolnosti: razmerja z njo ni skrival; imela je razmerje s poročenim moškim
3. kar se izraža, kaže v ravnanju s kom, vedenju do koga; odnos: urediti razmerje med državo in Cerkvijo / dobra medčloveška razmerja
// v zvezi z do kar se izraža, kaže v ocenjevanju, presojanju česa: opredeliti razmerje do življenja
// v prislovni rabi, navadno v zvezi v razmerju do izraža omejitev, izhodišče pri opredeljevanju: vsak človek v razmerju do drugih ljudi; oblast v razmerju do ljudstva / beseda je v razmerju do sinonima precej redka
4. v prislovni rabi, navadno s prilastkom, v zvezi v razmerju izraža primerjanje, vrednotenje, presojanje: zastavljeni načrti niso bili v pravem razmerju s sposobnostmi delavcev; biti v ustreznem razmerju
5. star. razmere, okoliščine: ostro so kritizirali razmerje v tej deželi
♦ fiz. kompresijsko razmerje; geom. delilno razmerje število, značilno za medsebojno lego treh točk na premici; jezikosl. frekvenčno razmerje med besedami; posledično, sklepalno, vzročno razmerje; mat. razmerje kvocient dveh količin; pravn. delovno razmerje pravno razmerje med delavci pri delu z družbenimi sredstvi ali med delodajalcem in delojemalcem; obligacijsko ali obveznostno razmerje pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost; pogodbeno razmerje; pravno razmerje urejeno s pravnimi normami; posledično, sklepalno, vzročno razmerje
SSKJ²
razmérnik -a m (ẹ̑)
obrt. tabela s podatki o merah in sorazmerjih pri posameznih krojih: narediti razmernik; delati po razmerniku
SSKJ²
razmérnost -i ž (ẹ́)
knjiž. sorazmernost, skladnost: razmernost figur na sliki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razméroma prisl. (ẹ̑)
izraža visoko mero, stopnjo glede na primerjano: dežela je razmeroma bogata z gozdovi; promet v mestu je razmeroma gost; v pokoj je stopil razmeroma zgodaj / taki primeri so razmeroma redki; zrak je razmeroma vlažen precej
SSKJ²
razmesáriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. povzročiti komu hude rane, poškodbe, navadno z rezilom, konico: v pretepu so ga čisto razmesarili; razmesariti na drobne kose
    razmesárjen -a -o:
    razmesarjen obraz; razmesarjeno truplo
SSKJ²
razmestítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od razmestiti: razmestitev predmetov v prostoru / razmestitev vojaških enot po mestih / pravilna razmestitev industrije
2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: vretenčasta razmestitev listov po steblu
SSKJ²
razmestíti -ím tudi razméstiti -im dov., razmésti; razméstil (ī í; ẹ̄ ẹ̑)
narediti, da pride kaj na več mest: razmestiti predmete po polici / razmestiti delavce po delovišču; gostje so se razmestili po sobah
    razmeščèn -êna -o tudi razméščen -a -o:
    zavoji, razmeščeni po mizi; letala so razmeščena na raznih krajih; vretenčasto razmeščeni listi
SSKJ²
razméšati tudi razmešáti -am dov. (ẹ́ á ẹ́)
z mešanjem narediti, da se kaka snov enakomerno porazdeli v drugi: razmešati moko v malo mrzle vode / dobro razmešati jed premešati
SSKJ²
razméščanje -a s (ẹ́)
glagolnik od razmeščati: razmeščanje pohištva / razmeščanje gostov po sobah
SSKJ²
razméščati -am nedov. (ẹ́)
delati, da pride kaj na več mest: razmeščati stole okoli mize; razmeščati zvezke po klopi / razmeščati otroke po sobi
SSKJ²
razmeščênost tudi razméščenost -i ž (é; ẹ̑)
položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: razmeščenost pohištva
SSKJ²
razmèt -éta m (ȅ ẹ́)
glagolnik od razmetati: razmet kart
SSKJ²
razmetánost -i ž (á)
značilnost razmetanega: razmetanost stanovanja / za navidezno razmetanostjo besed in pojmov je vendar red
SSKJ²
razmetáti -méčem dov., razmêči razmečíte; razmêtal (á ẹ́)
1. z metanjem narediti, da pride kaj na večjo površino, na več mest: razmetati gnoj, seno; razmetati z vilami; enakomerno razmetati
2. spraviti v nered: razmetati igrače, knjige / razmetati sobo; ekspr. vse stanovanje mi je razmetal
3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabiti dobrine: lahkomiselno razmetati denar; ves zaslužek razmeče za obleko
♦ tisk. razmetati stavek razstaviti stavek in zložiti črkovni material na ustrezna mesta
    razmetán -a -o:
    papirji, razmetani po mizi; razmetana postelja; razmetano stanovanje; seno je že razmetano; imajo zelo razmetano
SSKJ²
razmetávanje -a s (ȃ)
glagolnik od razmetavati: razmetavanje sena / razmetavanje igrač / razmetavanje denarja
SSKJ²
razmetávati -am nedov. (ȃ)
1. z metanjem delati, da pride kaj na večjo površino, na več mest: razmetavati gnoj, seno
2. spravljati v nered: razmetavati igrače / razmetavati sobo
3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: razmetavati denar za pijačo
SSKJ²
razmetoválec -lca [razmetovau̯ca tudi razmetovalca] m (ȃ)
tisk. stavec, ki razstavlja stavek in zlaga črkovni material na ustrezna mesta: biti, postati razmetovalec
SSKJ²
razmezgáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. pomendrati, poteptati: razmezgati svež beton / razmezgati mokro zemljo
SSKJ²
razmígati -am dov. (ȋ) ekspr.
1. razgibati1: razmigati roke; pri telovadbi smo se pošteno razmigali / skušal ga je razmigati, da bi povedal kaj o sebi
2. razmajati: burja je razmigala stebre
SSKJ²
razmigávati -am nedov. (ȃ)
ekspr. razgibavati: razmigavati roke; počasi so se razmigavali
SSKJ²
razmík -a m (ȋ)
1. medsebojna oddaljenost med predmeti, navadno manjša: povečati, zmanjšati razmik; razmik med deskami, hišami, vrstami / hodili so v koloni v majhnih razmikih / časovni razmik med dogodkoma presledek
2. glagolnik od razmakniti: poveljnik je ukazal razmik
♦ adm. razmik razdalja med (natipkanimi) besedami ali znaki; razdalja med (tipkanimi) vrsticami; elektr. kontaktni razmik največja možna razdalja med kontaktnima elementoma
SSKJ²
razmikáč -a m (á)
avt. del zavornega mehanizma, ki pri zaviranju razmakne zavorne čeljusti:
SSKJ²
razmíkanje -a s (ī)
glagolnik od razmikati: razmikanje plošč / razmikanje vrst
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razmíkati -am nedov. (ī ȋ)
spravljati kaj v večjo medsebojno oddaljenost: razmikati klopi, stole; razmikati zavese; vrste plesalcev so se počasi razmikale / razmikati prste
♦ tisk. razmikati vrste
// delati, da kaj ni več skupaj, strnjeno: razmikali so veje, da so lažje hodili
    razmikajóč -a -e:
    stopal je spredaj, razmikajoč veje
SSKJ²
razminíranje -a s (ȋ)
glagolnik od razminirati: reševalci, policisti in ekipa za razminiranje so prispeli na ozemlje s pehotnimi minami; sklad za razminiranje
SSKJ²
razminírati -am dov. (ȋ)
1. odstraniti mine, zlasti z minskih polj: razminirati dve tretjini ozemlja države
2. razstreliti kaj z minami, eksplozivom: razminirati bunker, most
SSKJ²
razmíslek -a [razmislək] m (ȋ)
usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj
a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: te pesnikove besede so vredne razmisleka / podrobnejši razmislek je to pokazal podrobnejša presoja, analiza
b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je potreben razmislek; imeti čas za razmislek / storiti kaj brez razmisleka
SSKJ²
razmísliti -im dov. (í ȋ)
1. usmeriti dejavnost v zavesti v kaj
a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: vso stvar bo treba še razmisliti; skušal je razmisliti, kaj se dogaja z njim; o teh vprašanjih moramo dobro razmisliti
b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: razmisli, kaj bi bilo potrebno storiti; razmislite tudi o tem / dobro razmisli, preden se odločiš
// presoditi, oceniti: skušali so razmisliti svoj položaj
2. knjiž. povzročiti, da kdo preneha intenzivno misliti na kaj: delo človeka potolaži in razmisli
    razmíšljen -a -o
    1. deležnik od razmisliti: dobro razmišljeno vprašanje
    2. ki z mislimi ne spremlja dogajanja okrog sebe: razmišljen učenjak; biti razmišljen / razmišljen obraz, pogled / učenci so preveč razmišljeni raztreseni; prisl.: razmišljeno odgovoriti
SSKJ²
razmíšljanje -a s (í)
glagolnik od razmišljati: navajati učence na razmišljanje; ekspr. potopil se je v razmišljanje; kritično, poglobljeno razmišljanje; razmišljanje o vzgojnih vprašanjih / odgovoril mu je brez razmišljanja; po dolgem razmišljanju se je odločil
SSKJ²
razmíšljati -am nedov. (í)
usmerjati dejavnost v zavesti v kaj
a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: razmišlja, zakaj se je to zgodilo; razmišljati o življenjskih vprašanjih; o njem, star. njega velikokrat razmišlja / vso noč je razmišljal
b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: dolgo je razmišljal, kaj naj stori, kako naj se odloči
c) sploh: razmišlja o sreči, ki ga čaka
    razmišljajóč -a -e:
    razmišljajoč o tem, kam naj gre, je stopil na ulico; razmišljajoč človek; njegov razmišljajoči značaj
SSKJ²
razmíšljenec -nca m (ȋ)
ekspr. razmišljen človek: ta človek je velik razmišljenec
SSKJ²
razmíšljenost -i ž (ȋ)
stanje razmišljenega človeka: to je bila posledica njegove razmišljenosti / storiti kaj v razmišljenosti
SSKJ²
razmišljeválec -lca [razmišljevau̯ca tudi razmišljevalca] m (ȃ)
knjiž. kdor (rad) razmišlja: samoten razmišljevalec
SSKJ²
razmišljeváti -újem nedov. (á ȗ)
razmišljati: razmišljevati o umetnosti / hodil je po sobi in razmišljeval / dolgo je razmišljeval, kaj naj stori
    razmišljujóč -a -e:
    razmišljujoč o tem, je hodil po cesti; razmišljujoč človek
SSKJ²
razmnóžek -žka m (ọ̑)
knjiž. izdelek, ki nastane pri razmnoževanju besedila: razmnožek predsednikovega govora
SSKJ²
razmnoženína -e ž (í)
knjiž. izdelek, ki nastane pri razmnoževanju besedila: tiskovine in razmnoženine
SSKJ²
razmnoževálec -lca [razmnoževau̯ca tudi razmnoževalca] m (ȃ)
1. kdor se (poklicno) ukvarja z razmnoževanjem besedila: razpisati delovno mesto razmnoževalca
2. zastar. razmnoževalni stroj: kupiti razmnoževalec
SSKJ²
razmnoževálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razmnoževanje: razmnoževalni postopek / razmnoževalni stroj / razmnoževalna sposobnost
SSKJ²
razmnoževalíšče -a s (í)
knjiž. kraj, prostor, kjer se živali, rastline razmnožujejo: v vrtnariji imajo razmnoževališče; podrte smreke so razmnoževališče lubadarja
SSKJ²
razmnoževálnica -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za razmnoževanje besedila: delati v razmnoževalnici
SSKJ²
razmnoževálnik -a m (ȃ)
razmnoževalni stroj: izdelava razmnoževalnikov
SSKJ²
razmnoževánje -a s (ȃ)
glagolnik od razmnoževati: ukvarjati se z razmnoževanjem cvetlic; razmnoževanje rastlin z gomolji / razmnoževanje tiskovin; stroj za razmnoževanje / proučevati razmnoževanje živali / čezmerno razmnoževanje ki ni v skladu z možnostmi za preživljanje; nespolno, spolno razmnoževanje
SSKJ²
razmnoževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da nastanejo novi organizmi iz že obstoječih: razmnoževati rastline; razmnoževati s potaknjenci, semenom
2. izdelovati več kopij besedila, slike: razmnoževati letake; razmnoževati na ciklostilu
    razmnoževáti se 
    1. postajati številnejši z nastankom novih organizmov iz že obstoječih: bakterije se hitro razmnožujejo
    2. nastajati kot nov organizem iz že obstoječih: rastline se razmnožujejo na različne načine
    ♦     biol. nespolno brez oploditve, spolno se razmnoževati z oploditvijo; bot. razmnoževati se s sporami
    razmnoževán -a -o:
    rokopisna in preprosto razmnoževana glasila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razmnožítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razmnožiti: razmnožitev rastlin s potaknjenci / razmnožitev tiskovin / hitra razmnožitev bakterij
SSKJ²
razmnožíti -ím dov., razmnóžil (ī í)
1. narediti, da nastanejo novi organizmi iz že obstoječih: razmnožiti rastlino; razmnožiti ribe v akvariju; razmnožiti s potaknjenci, semenom
2. izdelati več kopij besedila, slike: razmnožiti okrožnico, tiskovino; razmnožiti na pisalnem stroju
    razmnožíti se 
    postati številnejši z nastankom novih organizmov iz že obstoječih: v teh okoliščinah se bakterije hitro razmnožijo; te živali so se v zadnjem času zelo razmnožile
    // ekspr. postati številnejši sploh: saloni so se takrat zelo razmnožili
    razmnožèn -êna -o:
    ciklostilno razmnoženi letaki; okrožnice so že razmnožene
SSKJ²
razmočíti -móčim dov. (ī ọ́)
narediti kaj zelo mokro, mehko, navadno z vodo: dež je razmočil zemljo / razmočiti kruh v mleku
    razmóčen -a -o:
    razmočena glina; razmočena tla; popolnoma razmočen
SSKJ²
razmòk -ôka in -óka m (ȍ ó, ọ́)
knjiž. tinktura: razmok arnike
SSKJ²
razmókel -ôkla -o [razmokəu̯] prid. (ọ́ ó)
knjiž. razmočen: razmokla tla; polja so razmokla od dežja
SSKJ²
razmontírati -am dov. (ȋ)
razstaviti (na dele), razdreti: razmontirati omaro, stroj
SSKJ²
razmótati -am tudi razmotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ)
1. narediti, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: s težavo je razmotal vrvi
● ekspr. upajmo, da bomo to vprašanje kmalu razmotali rešili, razrešili
2. knjiž. odviti: razmotati paket / razmotati papir
SSKJ²
razmotávanje -a s (ȃ)
glagolnik od razmotavati: razmotavanje zapletene vrvi / razmotavanje stare pisave
SSKJ²
razmotávati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: potrpežljivo je razmotaval mrežo
● knjiž. razmotavati staro pisavo spoznavati, razkrivati
2. knjiž. odvijati: razmotavati pakete / razmotavati obvezo / razmotavati volno s klobčiča
SSKJ²
razmotríti -ím dov., razmótril; razmotrèn (ī í)
star. ogledati si, pogledati: učenci naj natančno razmotrijo predmet, ki ga bodo risali
// premisliti, razmisliti: razmotriti o umetnosti / skušal je razmotriti zadnje dogodke
// presoditi, oceniti: razmotriti nastali položaj
SSKJ²
razmotrívanje -a s (í)
glagolnik od razmotrivati: razmotrivanje okolice / razmotrivanje o bistvu umetnosti / kritično razmotrivanje nastalega položaja
SSKJ²
razmotrívati -am nedov. (í)
star. opazovati, gledati: pozorno razmotrivati kip
// premišljevati, razmišljati: razmotrivati o bistvu življenja / dolgo so razmotrivali zadnje dogodke
// presojati, ocenjevati: razmotrivali so nastali položaj; začeli so razmotrivati njegovo ravnanje
SSKJ²
razmrcváriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. povzročiti komu hude rane, poškodbe: krogla mu je razmrcvarila roko
    razmrcvárjen -a -o:
    biti razmrcvarjen; razmrcvarjena noga
SSKJ²
razmrčésiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž. sistematično uničiti, zatreti mrčes: razmrčesiti perilo
SSKJ²
razmréžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem območju: razmrežiti zračni promet po vsej državi
    razmréžiti se 
    rastoč se mrežasto razširiti v čem: koreninice so se razmrežile v zemlji; pren. utrujenost se mu je razmrežila po obrazu
    razmréžen -a -o:
    razmrežene korenine
SSKJ²
razmŕšenec -nca m (r̄)
ekspr. razmršen človek: dolgolas razmršenec
SSKJ²
razmŕšenost -i ž (r̄)
značilnost razmršenega: razmršenost brade / moti ga dekletova razmršenost in neurejenost
SSKJ²
razmŕšiti -im dov. (ŕ r̄)
narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase: razmršil ji je lase / veter mu je razmršil brado
    razmŕšen -a -o:
    razmršeni lasje; bil je ves umazan in razmršen; razmršena brada
SSKJ²
razmŕviti -im dov. (ŕ ȓ)
narediti iz česa majhne, drobne dele; razdrobiti: razmrviti cigaro
    razmŕvljen -a -o:
    razmrvljena skuta
SSKJ²
raznarodítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od raznaroditi: nevarnost raznaroditve
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
raznarodíti -ím dov., raznaródil (ī í)
vzeti narodno zavest in znake narodnosti: raznaroditi narod; ta del prebivalstva se je raznarodil
SSKJ²
raznarodoválec -lca [raznarodovau̯ca tudi raznarodovalca] m (ȃ)
nav. ekspr. kdor raznaroduje: boriti se proti raznarodovalcem
SSKJ²
raznarodoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na raznarodovanje: raznarodovalna politika / raznarodovalna organizacija
SSKJ²
raznarodoválnica -e ž (ȃ)
nav. ekspr. ustanova, navadno šola, ki pospešuje raznarodovanje: ta šola je bila raznarodovalnica naše mladine
SSKJ²
raznarodovánje -a s (ȃ)
glagolnik od raznarodovati: raznarodovanje narodnih manjšin; boj proti raznarodovanju; nasilno raznarodovanje in vsestransko preganjanje
SSKJ²
raznarodováti -újem nedov. (á ȗ)
jemati narodno zavest in znake narodnosti: fašizem je sistematično raznarodoval naše kraje; raznarodovati narodne manjšine
SSKJ²
raznašálec -lca [raznašau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj raznaša: raznašalec časopisov, knjig / raznašalec bolezni
SSKJ²
raznašálka -e [raznašau̯ka tudi raznašalka] ž (ȃ)
ženska, ki kaj raznaša: raznašalka časopisov / raznašalka bolezni
SSKJ²
raznášanje -a s (ȃ)
glagolnik od raznašati: raznašanje mleka, pošte / raznašanje bolezni
SSKJ²
raznášati -am nedov. (ȃ)
1. z nošenjem, prenašanjem delati, da pride kaj na več mest: raznašati časopise, mleko po hišah / s čevlji raznašati blato po stanovanju / ptice raznašajo seme / raznašati bolezni širiti, razširjati
// z nošenjem, prenašanjem delati, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: raznašati veje / evfem. ugotovili so, da nekdo raznaša blago krade
2. nav. ekspr. razširjati, razglašati: raznašati čenče; raznašati novice po vasi
SSKJ²
raznêsti -nêsem dov., raznésel raznêsla (é)
1. z nošenjem, prenašanjem narediti, da pride kaj na več mest: raznesti vabila po hišah / s čevlji raznesti blato / veter je raznesel seme
// z nošenjem, prenašanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: otroci so raznesli igrače / evfem. vdrli so v trgovino in raznesli, kar se je dalo pokradli
2. nav. ekspr. razširiti, razglasiti2: raznesti novico po vasi; povsod je raznesel, da se je vrnila; to se je hitro razneslo po mestu; brezoseb. razneslo se je, da je umrl
3. s pritiskom od znotraj povzročiti, da kaj poči, razpade: vino je razneslo sod; brezoseb. cev, parni kotel je razneslo
4. brezoseb., ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razneslo jo bo od jeze, radovednosti
    raznesèn tudi raznešèn -êna -o:
    razneseni časopisi; novica, raznesena po vasi
SSKJ²
raznétiti -im, tudi raznetíti in raznétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄; ī ẹ́)
narediti, povzročiti, da kaj začne močneje goreti: raznetiti ogenj; pren. skušal je raznetiti njeno ljubezen
SSKJ²
raznéženec -nca m (ẹ̑)
ekspr. raznežen človek: taka glasba je za raznežence
SSKJ²
raznéženost -i ž (ẹ̑)
stanje razneženega človeka: prevzela ga je razneženost
SSKJ²
razneževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. vzbujati pri kom nežnost: ta misel ga je razneževala
2. knjiž. razvajati: razneževati otroka
    razneževáti se 
    čutiti, izražati nežnost: ob pogledu nanjo se je razneževal
SSKJ²
raznéžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. vzbuditi pri kom nežnost: pogled nanjo ga je raznežil
2. knjiž. razvaditi: mati je otroka raznežila
    raznéžiti se 
    začutiti, izraziti nežnost: ob tej misli se je raznežil / glas se mu je raznežil
    raznéžen -a -o:
    biti raznežen; ves raznežen jo je objel; razneženo dekle; prisl.: razneženo govoriti
SSKJ²
razníčiti -im dov. (í ȋ)
knjiž. vzeti pomen, veljavo, vrednost: skušali so razničiti to legendo; ideja se je razničila
SSKJ²
razníhanost -i ž (ī)
knjiž. razmajanost: raznihanost vrat / raznihanost vej
● knjiž. duševna raznihanost razdvojenost, razklanost
SSKJ²
razníhati -am dov. (ī)
knjiž. razmajati: raznihati vrata / veter je raznihal veje
SSKJ²
razno... ali rázno... prvi del zloženk (ā)
nanašajoč se na razen1: raznobarven, raznoglasen, raznopolt, raznovrstnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
raznobárven -vna -o prid. (ȃ)
ki je različnih barv: raznobarvni balončki, trakovi; raznobarvno cvetje
♦ šah. raznobarvna lovca lovca bele in črne barve, ki se premikata po poljih različne barve
SSKJ²
raznobárvnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost raznobarvnega: raznobarvnost cvetja
SSKJ²
raznočásen -sna -o prid. (á)
knjiž. ki se pojavi, poteka ob različnem času: raznočasni dogodki
SSKJ²
raznočásje -a s (ȃ)
knjiž. raznočasnost: raznočasje dogodkov
♦ jezikosl. obstajanje, spreminjanje jezikovne lastnosti, značilnosti v njihovem časovnem razvoju; diahronija
SSKJ²
raznočásnost -i ž (á)
knjiž. lastnost česa, kar se pojavlja, poteka ob različnem času: raznočasnost dogodkov
SSKJ²
raznoglásen -sna -o prid. (ā)
1. ki je iz različnih glasov: raznoglasen otroški smeh; raznoglasno oglašanje siren
2. knjiž. neskladen, neenoten: stilno raznoglasen tekst
SSKJ²
raznoglásje -a s (ȃ)
knjiž. neskladnost, neenotnost: stilno raznoglasje dramske predstave / raznoglasje v stranki neenotnost, nesoglasje
SSKJ²
raznoglásnost -i ž (ā)
knjiž. neskladnost, neenotnost: stilna raznoglasnost teksta
SSKJ²
raznoiménski -a -o prid. (ẹ̑)
v zvezah: fiz. raznoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; nasprotnoimenski magnetni pol; mat. raznoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami
SSKJ²
raznojezíčen -čna -o prid. (ȋ)
ki zna in redno uporablja različne jezike: raznojezično prebivalstvo / raznojezične prireditve
SSKJ²
raznolíčen -čna -o prid. (ī) knjiž.
1. ki je različnih oblik: raznolični predmeti
2. raznovrsten, mnogovrsten: raznolični pojavi
● knjiž. raznolično razlaganje dejstev različno
SSKJ²
raznolíčje -a s (ȋ)
knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost: presenetilo ga je raznoličje vsega, kar je videl; doseči harmonijo v raznoličju
SSKJ²
raznolíčnost -i ž (ī)
knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost: raznoličnost stvari / narodnostna raznoličnost prebivalstva / raznoličnost obeh pesnikov različnost
♦ biol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike
SSKJ²
raznolík -a -o prid. (ȋ ī) knjiž.
1. ki je različnih oblik: raznoliki kapniki / raznolike oblike
2. raznovrsten, mnogovrsten: raznoliki pojavi / raznolika hrana / raznolika pokrajina
● knjiž. raznolike razlage kakega pojava različne
SSKJ²
raznolíkost -i ž (ī) knjiž.
1. lastnost, značilnost raznolikega: raznolikost kapnikov
2. raznovrstnost, mnogovrstnost: raznolikost pojavov, stvari / raznolikost pokrajine
SSKJ²
raznolísten -tna -o prid. (ȋ)
ki ima liste različnih oblik: raznolistna rastlina
♦ bot. raznolistni osat rastlina z enostavnimi ali pernato deljenimi listi in škrlatnimi cveti, Cirsium heterophyllum
SSKJ²
raznonároden -dna -o prid. (á)
knjiž. večnacionalen: raznonarodna država
SSKJ²
raznoobrázen -zna -o prid. (ā)
knjiž. raznovrsten, mnogovrsten: raznoobrazni načini dela
SSKJ²
raznopoménka -e ž (ẹ̑) jezikosl.
beseda, ki ima enako pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen: nadpomenke, podpomenke, sopomenke in raznopomenke
SSKJ²
raznopoménski -a -o prid. (ẹ̑) jezikosl.
ki ima enako pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen: raznopomenski izrazi; raznopomenske besede
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
raznopoménskost -i ž (ẹ̑) jezikosl.
lastnost, značilnost besede, ki ima enako zvočno in pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen: pomenska različnost temelji na protipomenskosti in raznopomenskosti
SSKJ²
ráznorázen -zna -o prid. (ā-ā)
publ. različen, raznovrsten: prihajali so raznorazni ljudje; uporabljati raznorazne metode zdravljenja
SSKJ²
raznoróden -dna -o prid. (ọ̄)
ki je različnega rodu, različne narodnosti: raznorodno prebivalstvo
// knjiž. raznovrsten, mnogovrsten: raznorodni pojavi / raznorodna dela različna
SSKJ²
raznoródnost -i ž (ọ̄)
lastnost raznorodnega: raznorodnost prebivalstva / knjiž. raznorodnost pojavov raznovrstnost, mnogovrstnost
♦ zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim; heterogonija
SSKJ²
raznosíti -nósim dov., raznóšen (ī ọ́)
z nošenjem, prenašanjem narediti, da pride kaj na več mest: raznositi pisma / ptice raznosijo seme po gozdu
SSKJ²
raznosméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
ki poteka v različnih smereh: raznosmerni nasipi; raznosmerne črte / raznosmerne težnje
SSKJ²
raznospôlen -lna -o prid. (ȏ)
knjiž. ki je različnega spola: skupina raznospolnih vrstnikov
SSKJ²
ráznost -i ž (ā)
knjiž. različnost: raznost značajev
SSKJ²
raznostrán in raznostràn -ána -o prid. (ȃ; ȁ á)
knjiž. različen, raznovrsten: raznostrani razlogi za kako dejanje
SSKJ²
raznostráničen -čna -o prid. (á)
geom. ki ima različno dolge stranice: raznostranični četverokotnik, trikotnik
SSKJ²
raznotér -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. raznovrsten, mnogovrsten: v sobi je raznotero pohištvo / raznotere dejavnosti / raznotere misli različne
SSKJ²
raznotérost -i ž (ẹ̑)
knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost: raznoterost pojavov / vsebinska raznoterost filmov različnost
SSKJ²
raznovŕsten -tna -o prid., raznovŕstnejši (ȓ)
ki je različnih vrst: raznovrstni pojavi, predmeti; raznovrstne rastline, živali / raznovrstne dejavnosti; raznovrstna opravila / raznovrstni načini dela
// ki je različnih sestavin: raznovrstna hrana, snov
    raznovŕstno prisl.:
    raznovrstno oblikovani predmeti
SSKJ²
raznovŕstnost -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost raznovrstnega: biotska raznovrstnost; raznovrstnost predmetov; raznovrstnost pesniških oblik / raznovrstnost zahtev / raznovrstnost hrane
SSKJ²
raznozlóžen -žna -o prid. (ọ̄) jezikosl.
1. ki pripada drugemu zlogu: raznozložni glas
2. ki nima enakega števila zlogov: raznozložne besede
SSKJ²
raznóžen -žna -o prid. (ọ̄)
šport. pri katerem so noge raznožene: raznožna stoja / raznožni korak hoja s smučmi navkreber, pri kateri sta sprednja konca smuči narazen, zadnja pa skupaj
♦ vet. raznožna stoja stoja pri živalih z ravnimi, spodaj razmaknjenimi nogami
SSKJ²
raznožênje -a s (é)
glagolnik od raznožiti: odnoženje, prinoženje in raznoženje
SSKJ²
raznožíti -ím dov., raznóžil (ī í)
šport. dati obe nogi hkrati narazen: raznožiti med skokom
    raznožèn -êna -o:
    raznožene noge
SSKJ²
raznóžka -e ž (ọ̑)
šport. seskok s telovadnega orodja ali preskok tega orodja z raznoženimi nogami: narediti raznožko
SSKJ²
razobésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
obesiti na več krajev, mest: razobesiti letake, vabila; razobesiti slike po steni; razobesiti zastave / razobesiti perilo obesiti
    razobéšen -a -o:
    po mestu so razobešene zastave
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razobéšanje -a s (ẹ́)
glagolnik od razobešati: razobešanje zastave
SSKJ²
razobéšati -am nedov. (ẹ́)
obešati na več krajev, mest: razobešati zastave / razobešati perilo obešati
SSKJ²
razobéšenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od razobesiti: razobešenje zastav
SSKJ²
razoblíčiti -im dov. (í ȋ)
knjiž. skaziti, iznakaziti: bolezen je razobličila njeno telo / pisatelj je realnost razobličil
● knjiž. pri pranju se je obleka razobličila izgubila pravilno obliko
SSKJ²
razoblikováti -újem dov. (á ȗ)
knjiž. skaziti, iznakaziti: to je razoblikovalo njeno postavo / ekspresionisti so realnost razoblikovali
● knjiž. na soncu so se plošče razoblikovale izgubile pravilno obliko
SSKJ²
razočáranec -nca m (ȃ)
ekspr. razočaran človek: življenje razočaranca; zagrenjenci in razočaranci
SSKJ²
razočáranje -a s (ȃ)
neugodno duševno stanje, ki ga povzroči neizpolnitev želj, pričakovanj: prevzelo ga je razočaranje; ekspr. ljudi se je polastilo razočaranje; ni skrival svojega razočaranja; doživeti hudo, veliko, ekspr. grenko razočaranje; ljubezensko razočaranje / ekspr. kljub vsem razočaranjem je ostal idealist / to je storil iz razočaranja
SSKJ²
razočáranost -i ž (ȃ)
stanje razočaranega človeka: pesnikova razočaranost nad svetom / prevzela ga je razočaranost razočaranje
SSKJ²
razočárati -am dov. (ȃ)
vzbuditi pri kom neugoden čustveni odnos zaradi neizpolnitve želj, pričakovanj: igralec je gledalce razočaral; prijatelj ga je zelo razočaral; razočarati se nad sodelavci / razstava je obiskovalce razočarala; tako življenje ga je razočaralo
● publ. naši igralci so na prvenstvu razočarali so zelo slabo igrali; niso dosegli pričakovanega uspeha
    razočáran -a -o:
    razočarani obiskovalci; razočaran obraz; nad njim je bil zelo razočaran
SSKJ²
razočarljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki koga razočara: razočarljiv odgovor; življenje je bilo zanj razočarljivo
SSKJ²
razodênje -a s (é)
zastar. razodetje: razodenje skrivnosti
SSKJ²
razodéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na razodetje: razodetna vsebina
♦ pravn. razodetna prisega zaprisežena napoved dolžnika o njegovem premoženjskem stanju
SSKJ²
razodéti -dénem dov., razodêni razodeníte (ẹ́)
1. odstraniti zlasti odejo z ležeče osebe: razodeti spečega otroka; bolnik se je v spanju razodel
2. ekspr. narediti, da kaj izve kdo drug: razodeti komu svoje misli; razodeti resnico, skrivnost; nikomur se ni razodela / razodel ji je svojo ljubezen izpovedal; razodeti komu svoje želje povedati
● ekspr. razodeti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; ekspr. razodelo se bo, kdo je kriv postalo bo jasno, očitno
3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: njen glas jim je razodel, kako zelo trpi; njen pogled mu je vse razodel
    razodéti se knjiž., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom
    izraža lastnost ali stanje osebka, kot ga nakazuje določilo: to stališče se je razodelo kot oportunistično
    razodét -a -o:
    razodeta skrivnost; otrok je bil vso noč razodet
SSKJ²
razodétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od razodeti: preprečiti komu razodetje resnice, skrivnosti
// kar se razodene, pove: to razodetje je vse zelo presenetilo; nenavadno razodetje
● ekspr. to je bilo zanj pravo razodetje nekaj popolnoma novega; ekspr. ta igralec je bil resnično razodetje proti pričakovanju zelo dober, uspešen
♦ rel. Razodetje zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta; (božje) razodetje kar je znano o Bogu, izvoru in zadnjih ciljih življenja in sveta, zlasti iz Svetega pisma
SSKJ²
razodévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od razodevati: razodevanje otrok / razodevanje misli, načrtov / razodevanje humanističnih idej v umetniškem delu
SSKJ²
razodévati -am nedov. (ẹ́)
1. odstranjevati zlasti odejo z ležeče osebe: razodevati otroka; nemiren bolnik se je vso noč razodeval
2. ekspr. delati, da kaj izve kdo drug: razodevati komu svoje misli, načrte; ne razodeva rad svojih skrivnosti / v pesmih je razodeval svoja čustva izpovedoval
3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: glas je razodeval, da je razburjena; njegov obraz je razodeval grozo, žalost; v njenem pogledu se razodeva milina / njegove besede so razodevale, da je bister človek
    razodévati se nav. ekspr.
    biti viden, kazati se: v vsem njegovem delu se razodeva globok humanizem
    // postajati jasen, očiten: v tem obdobju se vse bolj razodeva, da je otrok socialno bitje
    razodevajóč -a -e:
    stopal je ob njem, razodevajoč mu svojo skrivnost; obraz, razodevajoč trpljenje
SSKJ²
razodtujevánje -a s (ȃ)
knjiž. odpravljanje, prenehanje odtujevanja: razodtujevanje človeka
SSKJ²
razoglàv tudi razogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ki je brez pokrivala: razoglav fant; hodila je bosa in razoglava
SSKJ²
razoglávost -i ž (ā)
lastnost, značilnost razoglavega človeka: razoglavost mladih fantov
SSKJ²
razogljíčenje -a s (ȋ)
glagolnik od razogljičiti: razogljičenje spojin
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razogljíčiti -im dov. (í ȋ)
metal. odstraniti, odvzeti ogljik iz jekel in zlitin:
SSKJ²
razonegáviti -im dov. (á ȃ)
ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dovršno dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: razonegaviti komu načrt; vse se je razonegavilo / ta človek je vedno tako mrk, vojska ga je vsega razonegavila
SSKJ²
razopážiti -im dov. (á ȃ)
knjiž. odstraniti opaž: razopažiti stene
SSKJ²
rázor -óra m (á ọ́)
pri oranju nastali jarek, ko se ena brazda odreže na levo, druga pa na desno stran: očistiti, poglobiti razor; metati plevel v razor; iti po razoru
● knjiž. ladja je puščala za seboj globok razor brazdo; knjiž. drobni razori na obrazu gube
SSKJ²
razoránost -i ž (á)
ekspr. lastnost, značilnost razoranega: razoranost gorskih vrhov / razoranost obraza
SSKJ²
razoráti -ôrjem in -órjem dov., razôrji razorjíte; razorál (á ó, ọ́)
1. zorati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razorati njivo, ogon
2. ekspr. narediti brazdi podobne zareze: vozovi so razorali cesto / skrbi so ji razorale obraz
    razorán -a -o:
    razoran obraz; razorani gorski vrhovi; razorana zemlja
SSKJ²
razorávati -am nedov. (ȃ)
1. orati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razoravati njivo, ogon
2. ekspr. delati brazdi podobne zareze: divje svinje razoravajo polje / skrbi ji razoravajo čelo
SSKJ²
razorožênec -nca m (é)
knjiž. razorožen človek: streti odpor razorožencev
SSKJ²
razorožênost -i ž (é)
lastnost, stanje razoroženega: razoroženost ujetnikov
SSKJ²
razoroževálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razoroževanje: razoroževalni proces, program; razoroževalna akcija, vojna / razoroževalni sporazum; razoroževalni inšpektor, strokovnjak; razoroževalna komisija
SSKJ²
razoroževánje -a s (ȃ)
glagolnik od razoroževati: razoroževanje ujetnikov
SSKJ²
razoroževáti -újem nedov. (á ȗ)
odvzemati orožje: razoroževati ujetnike; pren., ekspr. njen molk ga je počasi razoroževal
    razorožujóč -a -e:
    razorožujoč pogled
SSKJ²
razorožítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razorožiti: razorožitev nasprotnikovih vojakov / prizadevanje za razorožitev
SSKJ²
razorožíti -ím dov., razoróžil (ī í)
odvzeti orožje: razorožiti nasprotnikovo četo; razorožiti ujetnike; pren., ekspr. njeno ravnanje ga je zmedlo in ga popolnoma razorožilo
    razorožíti se 
    prenehati biti oborožen: vojaki so se razorožili / države naj se razorožijo
    razorožèn -êna -o:
    razoroženi ujetniki; po tem pogovoru je bil razorožen in strt
SSKJ²
razorožítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razorožitev: razorožitveni postopek / razorožitvena konferenca
SSKJ²
razosebítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razosebiti: vzroki za razosebitev človeka
SSKJ²
razosébiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
odvzeti zavest o lastni osebnosti: razosebiti človeka; v takih razmerah se človek razosebi / razosebiti delo
    razosébljen -a -o:
    razosebljeni junaki drame; biti razosebljen
SSKJ²
razosébljanje -a s (ẹ́)
glagolnik od razosebljati: razosebljanje človeka / kulturno razosebljanje
SSKJ²
razosébljati -am nedov. (ẹ́)
odvzemati zavest o lastni osebnosti: stroj delavca razoseblja; v takih razmerah se človek razoseblja / razosebljati delo
SSKJ²
razosébljenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od razosebiti: razosebljenje človeka; proces razosebljenja / razosebljenje dela
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razosébljenost -i ž (ẹ̑)
značilnost razosebljenega človeka: razosebljenost junakov drame
SSKJ²
rázoven -vna -o prid. (á)
šport., v zvezi razovna stoja stoja na rokah, izvedena počasi z uleknjenim telesom: narediti razovno stojo
    rázovno prisl.:
    stoja razovno
SSKJ²
rázovka -e ž (á)
šport. element orodne, parterne telovadbe, pri katerem je telo v vodoravnem položaju: narediti razovko / razovka stojno pri kateri ima telovadec eno nogo na podlagi, drugo pa visoko zanoženo
SSKJ²
razovníca -e ž (í)
nar. red2: arnica je ležala v dolgih ravnih razovnicah po senožetih (C. Kosmač)
SSKJ²
razpacáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. razmazati: razpacati črnilo po zvezku
SSKJ²
razpàd -áda m (ȁ á)
glagolnik od razpasti: razpad zidovja / razpad trupla / razpad beljakovin / preprečiti razpad države, vojske
♦ fiz. radioaktivni razpad atomskega jedra pojav, pri katerem odda atomsko jedro enega ali dva delca
SSKJ²
razpádanje -a s (ā)
glagolnik od razpadati: razpadanje kamenja, skal / razpadanje lesa, listja; razpadanje trupel / razpadanje organskih snovi / razpadanje rimskega cesarstva
SSKJ²
razpádati -am nedov. (ā ȃ)
1. prehajati v dele, kose: kamen, skala razpada; trdnjava je že začela razpadati; hitro, počasi razpadati / razpadati na, v več delov
2. prehajati v svoje sestavine: listje začne razpadati; truplo že razpada
// kem. prehajati v enostavne spojine ali elemente: organske snovi razpadajo; ogljikov dioksid razpada v ogljikov oksid in kisik; razpadati pri visoki temperaturi
3. približevati se prenehanju obstajanja, opravljanja svoje dejavnosti zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: armada, država začne razpadati / njun zakon že razpada
    razpadajóč -a -e:
    razpadajoč grad; razpadajoča armada; smrad po razpadajoči mrhovini
SSKJ²
razpádek -dka m (ȃ)
kar nastane pri razpadu: razpadek bolnega tkiva
SSKJ²
razpáden -dna -o prid. (ā)
nanašajoč se na razpad: razpadni procesi
♦ fiz. razpadni čas
SSKJ²
razpadlína -e ž (í)
kar nastane pri razpadu: razpadline beljakovin
SSKJ²
razpadljív -a -o prid. (ī í)
ki (rad) razpade: razpadljiva snov; lahko, težko razpadljiv
SSKJ²
razpádlost -i ž (á)
lastnost, značilnost razpadlega: razpadlost snovi
SSKJ²
razpahníti in razpáhniti -em, tudi razpáhniti -em dov. (ī á; á ā)
sunkovito odpreti, zlasti vrata: razpahniti oknice, vrata; razpahniti nastežaj
● ekspr. razpahniti oči, usta široko odpreti
    razpáhnjen -a -o:
    razpahnjena vrata
SSKJ²
razpahováti -újem nedov. (á ȗ)
sunkovito odpirati, zlasti vrata: razpahovati vrata
SSKJ²
razpalíti in razpáliti -im, in razpáliti -im dov. (ī á; á) star.
1. raznetiti: razpalil je ogenj, da se je prikazal visok plamen
2. razvneti, podžgati: skušal je razpaliti njihovo ljubezen do domovine / to je razpalilo njegovo domišljijo
// zelo razburiti, razjeziti: ta krivica ga je razpalila; ko je to slišal, se je razpalil
3. spodbuditi, navdušiti: razpaliti ljudi k uporu
    razpáljen -a -o
    1. deležnik od razpaliti: kaj si tako razpaljen; razpaljena domišljija
    2. razbeljen, močno razgret: hladiti si razpaljeni obraz z vodo; od sonca razpaljena zemlja; razpaljeno ozračje
SSKJ²
razpáljati -am nedov. (á) star.
1. razvnemati, podžigati: razpaljal je njihovo sovraštvo
2. spodbujati, navduševati: misel o pravičnosti jih je razpaljala
SSKJ²
razpáljenost -i ž (á)
star. razvnetost, razgretost: njen obraz je žarel od čustvene razpaljenosti
SSKJ²
razpaljeváti -újem nedov. (á ȗ) star.
1. razvnemati, podžigati: to je razpaljevalo njihove strasti
2. spodbujati, navduševati: s svojimi besedami je razpaljeval ljudi k delu
SSKJ²
razparáč -a m (á)
ekspr. divja, krvoločna žival: tiger razparač
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razpárati -am dov. (ȃ)
1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: razparati obleko, plašč
// s potegovanjem, vlečenjem niti narediti, da pletenina kot celota ne obstaja več: razparati pulover
2. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem narediti, da kaj ni več celo: razparati živali trebuh
3. ekspr. s silo prekiniti določeno stanje: blisk je razparal nebo / streli so razparali tišino
4. ekspr. povzročiti velik občutek neugodja, bolečino: ta misel mu je razparala srce
    razpárati se 
    priti v stanje, ko šiv (na nekaterih mestih) ne drži več: hlače so se razparale
    razpáran -a -o:
    razparan trebuh; razparana obleka
SSKJ²
razparcelíranost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost razparceliranega: razparceliranost posestva / zaradi razparceliranosti zemljišč ni mogoča strojna obdelava
SSKJ²
razparcelírati -am dov. (ȋ)
razdeliti na parcele: razparcelirati zemljišče
    razparcelíran -a -o:
    razparcelirano posestvo
SSKJ²
razpásati -pášem dov. (ȃ)
odstraniti komu pas: razpasati otroka; razpasal se je in se slekel
    razpásan -a -o:
    razpasan človek
SSKJ²
razpasováti se -újem se nedov. (á ȗ)
star. širiti se, razširjati se: ta navada se vedno bolj razpasuje
SSKJ²
razpásti -pádem dov., stil. razpàl razpála (á ā)
1. preiti v dele, kose: kamen, led pod udarci razpade; stol je razpadel; trdnjava, zidovje razpade / po očetovi smrti je posestvo razpadlo na, v več delov
2. preiti v svoje sestavine: odmrle rastline razpadejo; truplo razpade, zastar. se razpade
// kem. preiti v enostavne spojine ali elemente: organska snov v zemlji razpade; dušikov dioksid razpade v dušikov oksid in kisik
3. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: država, vojska razpade; društvo je kmalu razpadlo / družinsko življenje je razpadlo
♦ fiz. atomsko jedro razpade
    razpádel -dla -o:
    ostanki razpadlega planeta; stara, razpadla hiša; njihova družba je kmalu razpadla; truplo je že razpadlo
SSKJ²
razpásti se -pásem se dov. (á)
1. pasoč se oditi na več strani: ovce so se razpasle po pobočju
2. ekspr. razširiti se: plevel se je razpasel po njivi / rak se je razpasel po vsem telesu
● ekspr. ta mrčes se je zelo razpasel razmnožil; ekspr. v mestu so se razpasle tatvine so številčno narasle
SSKJ²
razpášen -šna -o prid. (ā) star.
1. razuzdan, razvraten: razpašen starec; biti razpašen / razpašno življenje
2. razposajen, objesten: skupina razpašnih mladeničev
    razpášno prisl.:
    razpašno živeti
SSKJ²
razpášnež -a m (ȃ)
star. razuzdanec, razvratnež: bil je pijanec in razpašnež
SSKJ²
razpášnost -i ž (ā)
star. razuzdanost, razvratnost: jezila jo je njegova razpašnost / živeti v razpašnosti
SSKJ²
razpecljáti -ám dov. (á ȃ)
agr. potrgati jagode s pecljevine: pred stiskanjem grozdje razpecljajo
SSKJ²
razpečáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti, da zlasti kaj prepovedanega dobi več oseb: razpečati ponarejene bankovce, mamila
2. knjiž. razdeliti, razposlati: založba je razpečala knjige
● zastar. vse blago so že razpečali razprodali
SSKJ²
razpečátiti -im dov. (á ȃ)
narediti, da kaj preneha biti zapečateno: razpečatiti pismo
SSKJ²
razpečávanje -a s (ȃ)
glagolnik od razpečavati: razpečavanje mamil / razpečavanje knjig
SSKJ²
razpečávati -am nedov. (ȃ)
razpečevati: razpečavati ukradeno blago, mamila; razpečavati ilegalno literaturo / razpečavati filme, knjige razdeljevati, razpošiljati
● zastar. živino so razpečavali v druge kraje prodajali
SSKJ²
razpečeválec -lca [raspečevau̯ca] m (ȃ)
kdor razpečuje: razpečevalci mamil / knjiž. ta knjigarnar je vnet razpečevalec slovenskega tiska v Ameriki razširjevalec
SSKJ²
razpečeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razpečevanje: razpečevalna sredstva / razpečevalna mreža
SSKJ²
razpečeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da zlasti kaj prepovedanega dobi več oseb: razpečevati ponarejene bankovce, mamila
2. razdeljevati, razpošiljati: razpečevati filme, knjige
SSKJ²
razpeháti -ám [raspəhati] dov. (á ȃ)
ekspr. s silo, z močnimi sunki spraviti narazen: razpehala je radovedneže in se prerinila v sobo
SSKJ²
razpeljánček -čka m (á)
ptič, goden za letanje: mladi razpeljančki so skušali vzleteti
// ekspr. mlad, dozorevajoč človek, ki poskuša samostojno živeti: fant je neizkušen razpeljanček
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razpeljáti -péljem tudi -ám dov., razpêlji razpeljíte; razpêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na več mest: razpeljati vrvi, žice / razpeljati trto po zidu
2. narediti, da godni mladiči zapustijo gnezdo: kos je razpeljal mladiče (iz gnezda); siničke so se razpeljale; pren., ekspr. otroci so se že razpeljali
3. razvoziti: razpeljati blago po trgovinah
    razpelján -a -o:
    lepo razpeljana vinska trta; vrvi so že razpeljane
SSKJ²
razpeljáva -e ž (ȃ)
glagolnik od razpeljati: razpeljava žice
SSKJ²
razpeljávati -am nedov. (ȃ) zastar.
razpeljevati: razpeljavati žico / lastovka razpeljava mladiče / razpeljavati moko po vasi razvažati
SSKJ²
razpeljeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. z vlečenjem spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega na več mest: razpeljevati vrvi / razpeljevati vinsko trto po zidu
2. delati, da godni mladiči zapustijo gnezdo: lastovka je razpeljevala mladiče
3. razvažati: razpeljevati gnoj
SSKJ²
razpêlo in razpélo -a s (é; ẹ́)
knjiž. križ s podobo Jezusa Kristusa: v kotu je viselo razpelo; leseno razpelo
SSKJ²
razpéniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
povzročiti nastanek pen na tekočini: vihar je razpenil morje; razpeniti milnico
    razpéniti se 
    1. postati penast: voda se razpeni
    2. postati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se je razpenil / ustnice so se mu razpenile (od jeze) / konji so se razpenili
    // pog., ekspr. razjeziti se, razburiti se: nihče ni pričakoval, da se bo tako razpenil; razpeniti se nad kom
    razpénjen -a -o:
    konji so bili mokri in razpenjeni; razpenjena voda
SSKJ²
razpenjálo -a s (á)
agr. priprava za razpenjanje in obešanje zaklanih živali: razpenjala in obešala
SSKJ²
razpénjanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od razpenjati: razpenjanje ribiških mrež / razpenjanje peruti
SSKJ²
razpénjati -am nedov. (ẹ̑)
1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpenjati dežnike, senčnike; razpenjati jadra; ribiči razpenjajo mreže / razpenjati šotore po ravnini
2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpenjati roke / ptič razpenja peruti / razpenjati zaklano žival
3. delati, da kaj ni več zapeto, speto: razpenjati srajco; bolnik se je začel razpenjati
● pesn. noč razpenja svoja krila noči se; ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala; ekspr. drevo razpenja svoje veje čez obzidje veje segajo čez obzidje
    razpénjati se knjiž., s prislovnim določilom
    1. biti, obstajati, navadno v obliki loka: čez nebo se razpenja mavrica; nad gorami se razpenja modro nebo / most se razpenja v loku
    2. razprostirati se: po dolinah in gričih se razpenja gozd
SSKJ²
razperílen -lna -o prid. (ȋ)
teh. s katerim se razperja: razperilna priprava / razperilne klešče
SSKJ²
razperílo -a s (í)
teh. priprava za razperjanje: razperilne klešče in druga razperila
SSKJ²
razperítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razperiti: razperitev zob pri žagi
SSKJ²
razpériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
teh. upogniti zobe pri žagi na eno in drugo stran: razperiti žago / razperiti zobe pri žagi
    razpérjen -a -o:
    zobje niso dovolj razperjeni
SSKJ²
razpérjati -am nedov. (ẹ́)
teh. upogibati zobe pri žagi na eno in drugo stran: razperjati žago / razperjati zobe pri žagi
SSKJ²
razpetelíniti -im dov. (í ȋ)
ekspr. povzročiti, da kdo postane domišljav, oblasten: uspeh ga je razpetelinil; fant se je preveč razpetelinil
    razpetelíniti se 
    razburiti se, vznemiriti se: za vsako malenkost se razpetelini / ne bodi otročji, se je razpetelinil
SSKJ²
razpéten in razpêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē)
vet., v zvezi razpetna stoja stoja pri živalih z navzven obrnjenimi petami:
SSKJ²
razpéti -pnèm dov., razpél; nam. razpét in razpèt (ẹ́ ȅ)
1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino zaradi opravljanja svoje funkcije: razpeti dežnik, pahljačo; razpeti jadro; ribiči so razpeli mreže; padalo se ni hotelo razpeti / nad plesiščem so razpeli platneno streho / razpeti šotore po ravnini
2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razpeti roke / ptič razpne peruti / razpeli so ga na križ privezali, pribili nanj z razpetimi rokami
3. narediti, da kaj ni več zapeto, speto: ranjencu so razpeli obleko, da je lažje dihal; razpel se je, ker mu je bilo vroče / razpeti (si) lase
● ekspr. ladja je že razpela jadra odplula; šalj. še o pravem času je razpel jadra odšel; pesn. noč je razpela svoja krila znočilo se je; ekspr. povsod je razpel svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja
    razpéti se knjiž., s prislovnim določilom
    1. pojaviti se, navadno v obliki loka: nad dolino se je razpela mavrica
    2. razprostreti se: čez nebo se je razpel črn oblak
    razpét -a -o:
    razpet dežnik; razpeti lasje; šotori, razpeti po ravnini; fant v razpeti srajci; nad mestom je bila razpeta mavrica
    ●     knjiž. pesnik je bil vse življenje razpet med dvema skrajnostma je trpel zaradi neskladja, nasprotij
SSKJ²
razpetína -e ž (í)
knjiž. razpon: izmeriti razpetino; razpetina kril; velikost razpetine / majhna razpetina barvne skale / časovna razpetina
♦ grad. razpetina mostu razdalja med opornikoma
SSKJ²
razpéti se -pôjem se dov., razpój se razpójte se tudi razpôj se razpôjte se; razpél se (ẹ́ ó)
nav. ekspr. začeti glasno peti: šele proti koncu prireditve so se pevci razpeli / proti večeru so se zvonovi mogočno razpeli
// izraziti misli v vezani besedi, navadno v veliki meri: pesnik se je razpel o lepoti narave / v teh sonetih se razpoje vsa pesnikova notranjost
SSKJ²
razpétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od razpeti: razpetje dežnika / držati roke v razpetju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razpétost -i ž (ẹ̑)
lastnost, stanje razpetega: razpetost jadra / knjiž. pesnikova razpetost med resničnostjo in sanjami
SSKJ²
razpévati se -am se nedov. (ẹ́)
nav. ekspr. začenjati glasno peti: počasi so se pevci razpevali
SSKJ²
razpíhati -am dov., tudi razpihájte; tudi razpihála (í)
1. s pihanjem povzročiti, da kaj močneje zagori, zažari: razpihati ogenj, žerjavico
// ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročiti, da postane kaj slabega, negativnega močnejše, večje: to je samo razpihalo njegovo jezo, strast
2. s pihanjem povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razpihal oblake; razpihati kosme vate po prostoru
    razpíhan -a -o:
    razpihana žerjavica
SSKJ²
razpihávati -am nedov. (ȃ)
razpihovati: razpihavati ogenj, žerjavico / veter je razpihaval požar razvnemal, širil / razpihavati sovraštvo / veter je razpihaval prah po cesti
SSKJ²
razpíhniti -em dov. (í ȋ)
1. s pihom povzročiti, da kaj močneje zagori, zažari: razpihniti ogenj, žerjavico; pren., ekspr. razpihnil je sovraštvo med njima
2. s pihom povzročiti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razpihnil oblake
SSKJ²
razpihoválec -lca [raspihovau̯ca] m (ȃ)
ekspr. kdor razpihuje: razpihovalec ognja / razpihovalci upora
SSKJ²
razpihovánje -a s (ȃ)
glagolnik od razpihovati: razpihovanje ognja / razpihovanje sovraštva
SSKJ²
razpihováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s pihanjem povzročati, da kaj močneje zagori, zažari: razpihovati ogenj, žerjavico
// ekspr. z govorjenjem, ravnanjem povzročati, da postane kaj slabega, negativnega močnejše, večje: razpihovati sovraštvo
2. s pihanjem povzročati, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: veter je razpihoval seme
SSKJ²
razpiráč -a m (á)
zastar. razpornik, razpora: razpreti stene v rovu z razpirači
SSKJ²
razpirálec -lca [raspirau̯ca in raspiralca] m (ȃ)
tisk. razpiralo
SSKJ²
razpirálo -a s (á)
1. tisk. manjša svinčena ploščica za večanje presledka med črkami, besedami pri ročnem stavljenju: razpreti črke z razpirali
2. grad. strešno povezje, pri katerem se obtežba preko poševnih opor prenaša na poveznik: trapezno, trikotno razpiralo
SSKJ²
razpíranje -a s (ī)
glagolnik od razpirati: razpiranje in upogibanje vej / škarje ob vsakem razpiranju zacvilijo / razpiranje črk, vrst
SSKJ²
razpírati -am nedov. (ī ȋ)
1. delati, da sosednji deli pridejo v položaj
a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati in upogibati veje
b) ko niso več drug ob drugem: razpirati opornike v rudniku; razpirati z zagozdami
2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj
a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati klešče
b) ko so najbolj oddaljeni drug od drugega: komaj je še razpiral veke / široko razpirati oči
c) ko niso več drug ob drugem sploh: rože že razpirajo cvete; plodovi so se začeli razpirati / pav je počasi razpiral rep
● knjiž. razpiral mu je nove vidike prikazoval, predstavljal; knjiž. vprašanja so se razpirala pred njo drugo za drugim pojavljala, nastopala
♦ tisk. večati presledke med črkami v okviru besede
    razpírati se ekspr.
    biti, nahajati se: nad njim so se razpirali oboki vej / pokrajina se razpira v soncu
SSKJ²
razpís -a m (ȋ)
javna objava, s katero se iščejo kandidati
a) za opravljanje del in nalog: objaviti razpis za direktorja, učitelja; prijaviti se na razpis; razpis v Delu / javni razpis
b) za prevzem določenega dela: razpis gradbenih del / razpis za radijsko igro / udeležiti se razpisa
// javna objava, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpis tekmovanja
// list s tako objavo: pritrditi razpis na oglasno desko
SSKJ²
razpísati in razpisáti -píšem dov., razpíšite (í á í)
javno objaviti, da se iščejo kandidati
a) za opravljanje del in nalog: razpisati mesto upravnika
b) za prevzem določenega dela: razpisati gradbena dela / razpisati štipendije / razpisati natečaj
// javno objaviti, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpisati šahovsko prvenstvo za posameznike; razpisati volitve / razpisati sejo, zbor sklicati
● razpisati nagrado za najboljšo radijsko igro javno objaviti, da bo najboljša radijska igra nagrajena
♦ pravn. razpisati obravnavo; razpisati posojilo javno pozvati organizacije, posameznike k dajanju posojila
    razpísati se in razpisáti se nav. ekspr.
    veliko napisati: v svojem zadnjem pismu se je razpisal; razpisal se je o teh vprašanjih; na dolgo in široko se razpisati
    razpísan -a -o:
    prijaviti se na razpisani natečaj; potegovati se za razpisana dela in naloge
    ●     na njegovo glavo je razpisana nagrada kdor bo omogočil, da bo iskani aretiran, bo dobil nagrado
SSKJ²
razpísen -sna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razpis: razpisni pogoji; razpisni rok / razpisna komisija
SSKJ²
razpísnik -a m (ȋ)
razpisovalec: razpisnik natečaja
SSKJ²
razpisoválec -lca [raspisovau̯ca] m (ȃ)
kdor kaj razpisuje: razpisovalec natečaja
SSKJ²
razpisováti -újem nedov. (á ȗ)
javno objavljati, da se iščejo kandidati
a) za opravljanje del in nalog: razpisovati nova, prosta delovna mesta
b) za prevzem določenega dela: razpisovati gradbena dela / razpisovati štipendije
// javno objavljati, da bo kaj potekalo v določenem času, pozivajoč k udeležbi: razpisovati tekmovanja; razpisovati volitve
    razpisováti se nav. ekspr.
    veliko pisati: v knjigi se avtor razpisuje o teh vprašanjih; na dolgo in široko se razpisovati
SSKJ²
razpištóliti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑)
pog., ekspr. razburiti se, razjeziti se: kaj si se pa tako razpištolil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razplahníti in razpláhniti -em dov. (ī á)
knjiž. uplahniti, upasti: zaradi bolezni ji je telo razplahnilo
SSKJ²
razplájanje -a s (á)
knjiž. razmnoževanje: preprečiti razplajanje kake živali
SSKJ²
razplájati -am nedov. (á)
knjiž. razmnoževati: razplajati živali; razplajati se z jajčeci
SSKJ²
razplájhati -am dov. (ȃ)
nar. razburkati, razpljuskati: veter je razplajhal morje / razplajhati vodo v vedru
SSKJ²
razplákati se -am se in -pláčem se dov. (ā)
knjiž. razjokati se: deklica se je razplakala
SSKJ²
razplamenéti -ím dov. (ẹ́ í)
narediti, povzročiti, da kaj začne močno plameneti: razplameneti ogenj; bakle so se razplamenele; pren. njegove strasti so se razplamenele
    razplamenèl in razplamenél -éla -o:
    razplamenela ljubezen
SSKJ²
razplamenévati -am nedov. (ẹ́)
delati, povzročati, da kaj začne močno plameneti: veter je razplameneval kresove; ogenj se razplameneva; pren. zbirali so somišljenike in razplamenevali boj na tem ozemlju; upor se je čedalje bolj razplameneval
SSKJ²
razplameníti -ím dov., razplaménil (ī í)
narediti, povzročiti, da kaj začne močno plameneti: razplameniti ogenj; drva so se razplamenila; pren. te besede so razplamenile njegovo ljubezen do domovine
SSKJ²
razplamtéti -ím dov. (ẹ́ í)
narediti, povzročiti, da kaj začne močno plamteti: veter je razplamtel kresove; bakla se je razplamtela; pren. to je razplamtelo njegovo strast
SSKJ²
razplamtévati -am nedov. (ẹ́)
delati, povzročati, da kaj začne močno plamteti: veter je razplamteval ogenj; po hribu so se razplamtevali kresovi; pren. s tem so razplamtevali sovraštvo med narodi
SSKJ²
razplastênost in razplástenost -i ž (é; ȃ)
knjiž. razslojenost: družbena razplastenost prebivalstva
SSKJ²
razplastíti -ím in razplástiti -im dov., razplástil (ī í; ā ȃ)
knjiž. razdeliti na plasti: veter je razplastil meglo / uprizoritev so razplastili na več jasno ločenih plasti / gospodarski razvoj je razplastil kmečko prebivalstvo razslojil
    razplastèn in razplaščèn -êna -o in razplásten -a -o:
    razplastena družba
SSKJ²
razpláti -póljem dov., razpôlji razpoljíte; razplál in razplàl (á ọ́)
knjiž. razburkati, vzvaloviti: veter je razplal morje
● knjiž. to mu je razplalo kri ga je vznemirilo, razvnelo
SSKJ²
razplatíti -ím tudi razplátiti -im dov., razplátil (ī í; ā ȃ)
knjiž. razkosati, razsekati: razplatiti zaklanega prašiča / razplatiti poleno razcepiti, razklati
    razplatèn -êna -o tudi razpláten -a -o:
    razplatena riba
SSKJ²
razplávati se -am se dov. (ȃ)
s plavanjem se razgibati: razplavati se pred tekmovanjem
SSKJ²
razpláviti -im tudi razplavíti -ím dov., razplávil (ā ȃ; ī í)
knjiž. s tokom raznesti: povodenj je razplavila pokošeno travo
SSKJ²
razplávljati -am nedov. (á)
knjiž. s tokom raznašati: voda razplavlja pokošeno travo
SSKJ²
razplêsti -plêtem dov., razplêtel in razplétel razplêtla, stil. razplèl razplêla (é)
1. narediti, da kaj ni več spleteno: razplesti lase / razplesti kito, venček
2. narediti, da se kaj (mrežasto) razširi v čem: drevo je razpletlo korenine; korenine so se razpletle na vse strani
3. lit. postopno končati dogajanje: avtor razplete zgodbo v romanu / zaplesti in razplesti dramsko dogajanje
● ekspr. razplesti kako misel razviti; ekspr. razplesti uganko rešiti, razrešiti
    razplêsti se ekspr.
    iziti se, končati se: vsi so čakali, kako se bo stvar razpletla; vse se je srečno razpletlo
    // postati jasen, razjasniti se: položaj se je končno razpletel
    ●     ekspr. ob tem dogodku se je razpletla anekdota je nastala, se je razširila; ekspr. po večerji se je razpletel pogovor začeli so govoriti, se pogovarjati
    razpletèn -êna -o:
    razpleteni lasje; korenine so razpletene globoko v tleh; žile so razpletene po telesu
SSKJ²
razplèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od razplesti: razplet las / koreninski razplet / čakati na razplet dogodkov; predvideti razplet bolezni
2. lit. zaključni del literarnega dela, v katerem se dogajanje postopno končuje: zaplet in razplet
SSKJ²
razplétanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od razpletati: razpletanje las / razpletanje in zapletanje dramatičnih situacij / razpletanje dogodkov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razplétati -am nedov. (ẹ̑)
1. delati, da kaj ni več spleteno: razpletati lase; stala je pred ogledalom in se razpletala / razpletati kite, vence
2. delati, da se kaj (mrežasto) razširi v čem: drevo razpleta korenine; korenine se razpletajo globoko v tleh / v jetrih se razpletajo žile
3. lit. postopno končevati dogajanje: avtor zapleta in razpleta dramatične situacije
4. ekspr. govoriti, pripovedovati veliko, s številnimi podrobnostmi: začel je razpletati zgodbo, ki so jo že vsi poznali / razpletati pogovor o čem govoriti, pogovarjati se
● ekspr. začel je razpletati svoje misli razvijati; ekspr. v glavi je začel razpletati načrt delati, snovati; ekspr. razpletati uganko reševati, razreševati
    razplétati se ekspr.
    potekati, razvijati se: razmišljala je, kako se bo stvar dalje razpletala; vse se razpleta po načrtu
    // postajati jasen, jasniti se: položaj se je začel razpletati
    ●     ekspr. niti so se začele razpletati potek dogodka je postajal jasen, znan; ekspr. o tem se razpletajo čudne zgodbe nastajajo, se širijo
SSKJ²
razplétek -tka m (ẹ̑)
star. razplet: razpletek spora / razpletek zgodbe
SSKJ²
razpletênost -i ž (é)
značilnost razpletenega: razpletenost las / razpletenost korenin
SSKJ²
razplézati se -am se dov. (ẹ̑)
razrasti se, razširiti se: trte so se razplezale po tleh
SSKJ²
razplíniti -im dov. (í ȋ)
1. teh. odstraniti pline iz česa: razpliniti jeklo, premog
2. knjiž. upliniti: razpliniti tekočo snov; gorivo se je razplinilo
● knjiž., ekspr. njegovi načrti so se razplinili se niso uresničili
    razplínjen -a -o:
    razplinjen premog
SSKJ²
razplinjáč -a m (á)
knjiž. uplinjač: očistiti razplinjač
SSKJ²
razplínjenje -a s (ȋ)
glagolnik od razpliniti: razplinjenje jekla
SSKJ²
razplinjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od razplinjevati: razplinjevanje jekla
SSKJ²
razplinjeváti -újem nedov. (á ȗ)
teh. odstranjevati pline iz česa: razplinjevati jeklo
SSKJ²
razpljúskati -am dov. (ȗ)
1. s pljuskanjem razliti: otrok je razpljuskal vso vodo
2. povzročiti, da kaj pljuska: veter je razpljuskal morje
    razpljúskan -a -o:
    razpljuskana voda
SSKJ²
razpljuskávati -am nedov. (ȃ)
1. s pljuskanjem razlivati: razpljuskavati vodo po tleh
2. povzročati, da kaj pljuska: veter razpljuskava morje
SSKJ²
razpljúskniti -em dov. (ú ȗ)
s pljuskom razliti: razpljuskniti vodo po tleh
SSKJ²
razpljúsniti -em dov. (ú ȗ)
s pljuskom razliti: razpljusnil je vodo po tleh
SSKJ²
razplòd -óda m (ȍ ọ́)
knjiž. razmnoževanje: preprečiti prehiter razplod kake živali; sposobnost za razplod
SSKJ²
razplódba -e ž (ọ̑)
zastar. razmnoževanje: skrbeti za razplodbo
SSKJ²
razplóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na razplod: razplodni čas / razplodni organi spolni organi
SSKJ²
razplodíšče -a s (í)
knjiž. leglo, kotišče: mlake so razplodišče komarjev
SSKJ²
razplodítev -tve ž (ȋ)
knjiž. razmnoževanje: poskrbeti za razploditev kake živali / način razploditve
SSKJ²
razplodíti -ím dov., razplódil; razplojèn (ī í)
knjiž. razmnožiti: razploditi kunce; te živali so se hitro razplodile
SSKJ²
razplojeválen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. razmnoževalen: razplojevalna sposobnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razplojevánje -a s (ȃ)
knjiž. razmnoževanje: razplojevanje zajcev / načini razplojevanja
SSKJ²
razplojeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. razmnoževati: razplojevati živali; te vrste se hitro razplojujejo
SSKJ²
razplôščiti -im tudi razploščíti -ím dov., razplôščil tudi razplóščil (ō ȏ; ī í)
knjiž. narediti kaj plosko, sploščeno: razploščiti kroglice; razploščiti kaj z udarcem
    razplôščen -a -o tudi razploščèn -êna -o:
    razploščeno železo
SSKJ²
razpóčen -čna -o prid. (ọ̑)
knjiž. nanašajoč se na razpok: razpočna odprtina / razpočna snov eksplozivna
SSKJ²
razpóčenje -a s (ọ̑)
glagolnik od razpočiti se: razpočenje balonov, mehurčkov
SSKJ²
razpóčiti se -im se dov. (ọ́ ọ̑)
1. zaradi sile, pritiska preiti v dele, kose: nekaj krompirjev se je pri kuhanju razpočilo / mehur se razpoči / granata se je razpočila je eksplodirala
2. prenehati imeti prilegajoče se dele drugega ob drugem: zrel strok se je razpočil / ekspr. ob potresu se je zemlja razpočila je nastala razpoka, jama v njej
3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razpočil se bo od jeze, radovednosti, zavisti; od smeha bi se skoraj razpočil
● ekspr. ne dam ti, pa če se razpočiš sploh ne
    razpóčen -a -o:
    razpočen plod; razpočena krogla
SSKJ²
razpóčnik -a m (ọ̑)
žel. z razstrelivom napolnjena priprava, ki se pritrdi na tirnice, da s pokom opozori strojevodjo na nevarnost pri nadaljnji vožnji: škatla z razpočniki
SSKJ²
razpodelítev -tve ž (ȋ)
knjiž. razdelitev, porazdelitev: razpodelitev zemlje / umetniška razpodelitev barv
SSKJ²
razpodelíti -ím dov., razpodélil (ī í)
knjiž. razdeliti, porazdeliti: razpodeliti zemljo / enakomerno razpodeliti seme po površini
SSKJ²
razpodíti -ím dov., razpódil (ī í)
nav. ekspr. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: razpoditi gručo radovednežev; razpoditi kokoši
// narediti, da česa ni več: veter razpodi megle / vino je razpodilo žalostne misli
SSKJ²
razpòk -óka m (ȍ ọ́)
glagolnik od razpočiti se: razpok balona, mehurja / razpok granate eksplozija
SSKJ²
razpóka -e ž (ọ̑)
kar nastane na mestu, kjer se snov zaradi sile, pritiska prelomi, ni več strnjena: razpoka nastane, se širi, se veča; zadelati razpoko; ledeniške, skalne razpoke; navpična, prečna, vzdolžna razpoka; prelomna razpoka; razpoke v lesu, zidu; dolžina, globina razpoke; pren., ekspr. med sosedi, ki so prej živeli v slogi, je zazijala globoka razpoka
♦ les. mrazna razpoka pravokotno na letnice ležeča razpoka na debelejšem delu debla, nastala zaradi nizkih temperatur
SSKJ²
razpókanost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost razpokanega: razpokanost lesa, skale
SSKJ²
razpókati -am dov. (ọ́ ọ̑)
dobiti razpoke, špranje: deska, kamen, led razpoka; ob potresu so zidovi razpokali; koža razpoka zaradi vetra; prečno razpokati
    razpókan -a -o:
    razpokan les, zid; razpokana skala; razpokana drevesna skorja; razpokane ustnice; lubje je razpokano
SSKJ²
razpókel -kla -o [raspokəu̯] prid. (ọ́)
knjiž. razpokan: razpokla koža; razpokle pečine
SSKJ²
razpókica -e ž (ọ̑)
manjšalnica od razpoka: razpokice v lesu; kot las tanka razpokica
SSKJ²
razpoklína -e ž (í)
razpoka: v lesu, zidu so nastale razpokline; široke razpokline
SSKJ²
razpokljív -a -o prid. (ī í)
ki (rad) razpoka: razpokljiv les
♦ metal. razpokljivo jeklo
SSKJ²
razpokljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost razpokljivega: razpokljivost lesa
♦ metal. razpokljivost jekla
SSKJ²
rázpol tudi razpòl -ôla [tudi raspou̯] m (á ó; ȍ ó)
zastar. vrsta, skupina: rastline je razdelil v dva razpola / besedni razpoli
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razpolága -e ž (ȃ)
1. v prislovni rabi, v zvezi na razpolago izraža možnost uporabe ali izkoriščanja česa: dati, imeti kaj na razpolago / malo časa je na razpolago / kot vljudnostna fraza: na razpolago sem vam; vse ti je na razpolago
● to blago je pri nas še na razpolago ga še imamo, prodajamo
2. razpolaganje: razpolaga s premoženjem
SSKJ²
razpolagálec -lca [raspolagau̯ca tudi raspolagalca] m (ȃ)
kdor s čim razpolaga: pravice razpolagalcev
SSKJ²
razpolagálen -lna -o prid. (ȃ)
pravn., navadno v zvezi razpolagalna pravica pravno priznana pravica do razpolaganja s stvarjo:
SSKJ²
razpoláganje -a s (ȃ)
glagolnik od razpolagati: samostojno razpolaganje s premoženjem; razpolaganje s proizvajalnimi sredstvi
● star. dati komu kaj na razpolaganje na razpolago
SSKJ²
razpolágati -am nedov. (ȃ)
1. imeti možnost uporabljati ali izkoriščati kaj: razpolagati s premoženjem; razpolagati z družbenimi sredstvi; s stanovanjem lahko razpolagate; prosto, samostojno razpolagati s čim / razpolagati s časom / kot vljudnostna fraza razpolagajte z menoj
2. publ. imeti, premoči: razpolaga z nekaj gotovine / podatki, s katerimi razpolagamo / razpolagati z veliko močjo
SSKJ²
razpolávljanje -a s (á)
glagolnik od razpolavljati: razpolavljanje zaklanih živali
SSKJ²
razpolávljati -am nedov. (á)
deliti na dva enaka dela: razpolavljati sadeže / cesta je razpolavljala vas
SSKJ²
razpolôven -vna -o prid. (ȏ)
kem., navadno v zvezi razpolovni čas, razpolovna doba čas, v katerem razpade polovica atomov radioaktivne snovi:
SSKJ²
razpolovíšče -a s (í)
geom. točka, ki deli daljico na dva enaka dela:
SSKJ²
razpolovítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razpoloviti: razpolovitev deske, sadeža
SSKJ²
razpolovíti -ím dov., razpolôvil (ī í)
razdeliti na dva enaka dela: razpoloviti jabolko, kredo, zaklano žival; sadeži se razpolovijo / razpoloviti kako časovno obdobje
● vihar je razpolovil ladjo razbil (na dva dela); zastar. ljudje so se razpolovili na dve stranki razdelili
    razpolovljèn -êna -o:
    razpolovljeni sadeži
    ●     knjiž. razpolovljena osebnost razdvojena, razklana
SSKJ²
razpolovljênost -i ž (é)
knjiž. razdvojenost, razklanost: razpolovljenost nastopajoče osebe v drami
SSKJ²
razpolôvnica -e ž (ȏ)
geom. črta, ki kaj razpolavlja: narisati razpolovnico / razpolovnica kota premica, ki deli kot na dva enaka kota; simetrala kota
SSKJ²
razpoložênje -a s (é) navadno s prilastkom
1. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja: prevzelo ga je prijetno razpoloženje; zna obvladati svoje razpoloženje; povzročiti, vzbuditi slabo razpoloženje; dobro, veselo, ekspr. sončno razpoloženje; nestalno, spremenljivo razpoloženje; trenutno razpoloženje / pokvariti komu razpoloženje dobro razpoloženje / biti v dobrem razpoloženju / duševno razpoloženje
// kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini: otožno razpoloženje pesmi / pri slikanju imeti smisel za razpoloženje; ekspr. v filmu je prikazana cela lestvica razpoloženj
2. kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah vlada novoletno, pustno razpoloženje; v dvorani je svečano razpoloženje / avtor je skušal v romanu prikazati razpoloženje tistega časa
// kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: gostiteljica je ustvarila domačnostno razpoloženje / delovno razpoloženje v podjetju
3. publ. usmerjenost, naravnanost: ni skrival svojega revolucionarnega razpoloženja; protidemokratično razpoloženje
● ekspr. prijateljsko razpoloženje do soseda naklonjenost
SSKJ²
razpoložênjski -a -o prid. (ē)
nanašajoč se na razpoloženje: ugotavljati pesnikove razpoloženjske značilnosti / razpoloženjska glasba; razpoloženjsko slikarstvo / hitro minljiva razpoloženjska stanja
♦ lit. razpoloženjska lirika
    razpoložênjsko prisl.:
    razpoloženjsko zasnovani portreti
SSKJ²
razpoložênost -i ž (é)
stanje razpoloženega človeka: to je povzročilo pri gostih veselo razpoloženost / razpoloženost za delo / duševna razpoloženost
SSKJ²
razpoložíti -ím dov., razpolóžil (ī í)
1. knjiž. spraviti v dobro razpoloženje, v dobro voljo: trudili so se, da bi ga razpoložili; bil je slabe volje, nič ga ni moglo razpoložiti / to ga je dobro razpoložilo
2. star. razložiti, razpostaviti: odprla je kovček in razpoložila stvari po mizi
    razpoložíti se star.
    udobno, sproščeno leči: utrujen popotnik se je razpoložil po klopi
    razpoložèn -êna -o navadno s prislovnim določilom
    1. ki je v takem duševnem stanju, kot ga nakazuje določilo: veselo razpoloženi ljudje; biti dobro, neugodno, slabo razpoložen / zbudil se je razpoložen dobro razpoložen, dobre volje
    // v danem času pripravljen, sposoben za kaj: na predstavi igralec ni bil razpoložen / biti razpoložen za delo, igro
    2. publ. usmerjen, naravnan: antifašistično razpoloženi ljudje; biti revolucionarno razpoložen
    ●     ekspr. do soseda je prijateljsko razpoložen mu je naklonjen
SSKJ²
razpoložljív -a -o prid. (ī í)
s katerim se razpolaga: dobro izkoristiti razpoložljivi prostor / prebral je vse razpoložljive knjige; zbrati večino razpoložljivega gradiva / podatki o razpoložljivih sredstvih
♦ pravn. razpoložljivi del zapuščine del zapuščine, ki ni pridržan nujnim dedičem
SSKJ²
razpoložljívost -i ž (í)
dejstvo, da je kaj na razpolago: razpoložljivost časopisov, knjig v knjižnici / razpoložljivost sredstev
SSKJ²
razpoméniti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. odvzeti pomen, smisel: pesnik je v svojih pesmih svet razpomenil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razpòn -ôna m (ȍ ó)
1. razdalja med skrajnima točkama česa: izmeriti, oceniti razpon; to letalo ima majhen razpon kril; velik razpon; razpon rogovja pri govedu / peruti tega ptiča imajo en meter razpona
2. navadno s prilastkom razsežnost:
a) glede na začetno in končno mejo: barvni razpon; razpon človeškega glasu / časovni razpon
b) glede na število sestavin: njegova angleščina ima širok razpon, saj sega od knjižnega do pouličnega jezika
● publ. zmanjšati razpon med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki razliko
♦ grad. razpon mostu razdalja med opornikoma
SSKJ²
razpòr -ôra m (ȍ ó)
1. zastar. razporek: razpor pri krilu / razpor v zavesi / skozi razpor v oblakih je posijalo sonce
2. knjiž. neskladje, nasprotje: razpor med njima se poglablja; med očetom in sinom je prišlo do popolnega razpora / razpor med čustvenim in razumskim dojemanjem sveta
● star. razpori med sosedi spori, prepiri
SSKJ²
razpóra -e ž (ọ̑)
1. podolgovat predmet, ki omogoča, da kaj je, ostane razprto: razpreti lesene stebričke z razporami / bočne razpore v rudniku
♦ grad. zgornji vodoravni tram povezja
2. knjiž. razporek: tunika z razporo na bokih
SSKJ²
razporèd -éda m (ȅ ẹ́)
1. kar vnaprej določa kraj, čas, v katerem naj bi kako dejanje potekalo: narediti razpored tekmovanj; natančen razpored izpitov / udeležiti se kake akcije po objavljenem razporedu
2. razporeditev: razpored pisalnih miz v prostoru; razpored straž in patrulj / določati kaj po razporedu zvezd
♦ voj. vojni razpored določitev dolžnosti državljanov v oboroženem boju in neoboroženih oblikah odpora
SSKJ²
razporédba -e ž (ẹ̑)
knjiž. razporeditev: razporedba predmetov v prostoru / kronološka razporedba snovi
SSKJ²
razporéden -dna -o prid. (ẹ̑)
žel., navadno v zvezi razporedna postaja postaja, na kateri se razporejajo vlaki za vožnjo v različne smeri:
SSKJ²
razporedítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od razporediti: razporeditev knjig, slik / razporeditev člankov v zborniku / razporeditev tekmovanj / razporeditev prebivalstva po narodnosti / razporeditev delavcev na gradbišču
2. položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: premišljena razporeditev pohištva v stanovanju / prostorska razporeditev
♦ voj. bojna razporeditev
SSKJ²
razporedíti -ím dov., razporédil (ī í)
1. narediti, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporediti predmete po omari; na novo razporediti pohištvo v stanovanju / režiser je razporedil igralce v prostoru; razporediti vojaške enote, straže; vojaki so se razporedili ob obeh straneh ceste
2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razporediti članke v knjigi / razporediti tekmovanja
3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporediti tekmovalce / razporediti učence v skupine / ekspr. hitro zna razporediti ljudi v predalčke
4. določiti delavcu dela in naloge glede na njegovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporedili so ga na mesto gradbenega tehnika
♦ ekon. razporediti finančna sredstva razdeliti jih glede na namen uporabe
    razporejèn -êna -o:
    smotrno razporejen nasad rastlin; otroci so razporejeni po starosti; vasi so razporejene ob cesti; kronološko razporejeno gradivo
    ♦     bot. list z mrežasto razporejenimi žilami
SSKJ²
razporedítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na razporeditev: razporeditven način / razporeditvene enote
SSKJ²
razporédje -a s (ẹ̑)
knjiž. razporeditev: časovno razporedje; razporedje elementov umetniškega dela
SSKJ²
razporêjanje -a s (é)
glagolnik od razporejati: razporejanje predmetov po policah / razporejanje vojaških enot / tematsko razporejanje snovi / razporejanje učencev po uspehu / razporejanje delavcev na delo / razporejanje dohodka in čistega dohodka
SSKJ²
razporêjati -am nedov. (é)
1. delati, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporejati predmete v prostoru / razporejati potnike na ladji; vojaki so se začeli razporejati na desnem bregu reke
2. delati, da je kaj v določenem zaporedju: razporejati tekmovanja
3. določati skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporejati učence po uspehu / razporejati tekmovalce v skupine
4. določati delavcem dela in naloge glede na njihovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporejati pripravnike
♦ ekon. razporejati sredstva po posameznih postavkah
SSKJ²
razporejênost -i ž (é)
položaj, v katerem je kaj kje glede na druge stvari: razporejenost prostorov / razporejenost zdravstvenih organizacij / razporejenost otrok po starosti
SSKJ²
razporejeválec -lca [rasporejevau̯ca tudi rasporejevalca] m (ȃ)
kdor razporeja: razporejevalec del
SSKJ²
razpórek -rka m (ọ̑)
podolžna odprtina na oblačilu za lažje oblačenje, gibanje: narediti razporke na rokavih; zapenjati razporek z gumbi; razporek za zadrgo; hlače brez razporka; krilo z razporkom ob strani
// podolžna odprtina kje sploh: na zavesi se je naredil razporek; zamašiti razporke v steni razpoke, špranje / ekspr. skozi razporek med oblaki je posijalo sonce
♦ fot. razmik zavesic pri (zavesnem) zaklopu
SSKJ²
razpóren -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na razpiranje: razporni klin, vložek
♦ fot. razporni zaklop zaklop na razporek
SSKJ²
razpórnik -a m (ọ̑)
1. podolgovat predmet, ki omogoča, da kaj je, ostane razprto: namestiti razpornike v pravi višini; okrogli leseni razporniki
2. tisk. svinčena ploščica za večanje prostora med vrsticami pri ročnem stavljenju: razpreti vrste z razporniki
SSKJ²
razporóčen -čna -o prid. (ọ̑)
star. razvezen, ločitven: razporočna obravnava
SSKJ²
razporočênec -nca m (é)
star. razvezanec, ločenec: težave razporočencev
SSKJ²
razporočênka -e ž (é)
star. razvezanka, ločenka: razporočenka je ostala sama z otrokom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razporočíti se -ím se dov., razporóčil se (ī í)
star. razvezati se, ločiti se: pred kratkim sta se razporočila
SSKJ²
razporóka -e ž (ọ̑)
star. razveza, ločitev: vzrok za razporoko
SSKJ²
razposadíti -ím dov., razposádil; razposajèn (ī í)
posaditi na več mest: razposaditi otroke po sedežih / razposadila je goste okrog mize; prim. razposajen
SSKJ²
razposájati -am nedov. (á)
posajati na več mest: razposajati otroke po stolih
SSKJ²
razposajèn -êna -o prid.(ȅ é)
ki zaradi velike sproščenosti (rad) naredi, povzroči kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo: razposajeni fantje, otroci; biti, postati razposajen
// ki izraža veliko sproščenost: razposajen smeh; razposajena pesem / razposajeno dejanje
    razposajêno prisl.:
    razposajeno se smejati; 
prim. razposaditi
SSKJ²
razposajênček -čka m (é)
ljubk. manjšalnica od razposajenec: pravi razposajenček je
SSKJ²
razposajênec -nca m (é)
ekspr. razposajen človek, zlasti otrok: opomniti razposajenca; fant je pravi razposajenec
SSKJ²
razposajênka -e ž (é)
ekspr. razposajena ženska, zlasti deklica: je prava razposajenka
SSKJ²
razposajênost -i ž (é)
lastnost razposajenega človeka: skrbi ga fantova razposajenost; mladostna razposajenost / storiti kaj iz razposajenosti / počenjati razposajenosti razposajena dejanja
SSKJ²
razposésti -sédem dov., stil. razposèl razposéla (ẹ́ ẹ̑)
posesti na več mest: razposedla je otroke po stolih / razposesti goste okrog mize; ljudje so se razposedli po vagonu
SSKJ²
razposláti -póšljem dov., razpôšlji razpošljíte (á ọ́)
poslati na več krajev, naslovov: razposlati naročene knjige; razposlati pisma / razposlali so sle po vaseh
    razposlán -a -o:
    vabila so že razposlana
SSKJ²
razposodíti in razposóditi -im dov. (ī ọ́)
posoditi več ljudem: razposoditi denar, knjige
SSKJ²
razpostáva -e ž (ȃ)
razpostavitev: razpostava predmetov po sobi / razpostava vojaških čet
SSKJ²
razpostavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od razpostaviti: razpostavitev pohištva / razpostavitev vojaških enot
SSKJ²
razpostáviti -im dov. (á ȃ)
narediti, da pride kaj na več mest: razpostaviti krožnike po mizi / razpostaviti straže okoli hiše; vojaki so se razpostavili na desnem bregu reke
● zastar. te izdelke bodo razpostavili razstavili; zastar. razpostaviti kaj soncu, vetru izpostaviti
    razpostávljen -a -o:
    po mizi razpostavljeni predmeti; razpostavljene straže; pohištvo je že razpostavljeno
SSKJ²
razpostávljati -am nedov. (á)
delati, da pride kaj na več mest: razpostavljati kozarce po mizah / razpostavljati stražarje po vasi
SSKJ²
razpostávljenost -i ž (ȃ)
stanje razpostavljenega: razpostavljenost predmetov v prostoru
SSKJ²
razpošiljálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razpošiljanje: razpošiljalni oddelek
♦ čeb. razpošiljalna matičnica
SSKJ²
razpošiljálnica -e ž (ȃ)
zastar. ekspedit: odpreti razpošiljalnico
SSKJ²
razpošíljanje -a s (í)
glagolnik od razpošiljati: razpošiljanje knjig, vabil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razpošíljati -am nedov. (í)
pošiljati na več krajev, naslovov: razpošiljati pisma / razpošiljati straže
SSKJ²
razpotakníti in razpotákniti -em dov. (ī á)
ekspr. drugega za drugim dati, spraviti na več mest: razpotakniti kaj po žepih / razpotaknili so jih v različne čete
SSKJ²
razpotegníti in razpotégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razpotegniti živali gobec / skoraj bi ga razpotegnili, tako so ga vlekli
2. raztegniti: s težavo je razpotegnil naslanjač / razpotegniti ustnice v nasmeh / frontno črto so razpotegnili do hiš / kolona se je razpotegnila / trenutki se razpotegnejo v celo uro / sence so se razpotegnile
● ekspr. obraz se mu je razpotegnil, ko je to slišal ostre, podolgovate poteze na obrazu so pokazale njegovo razočaranje, žalost; ekspr. razpotegnil se je v dolgega fanta zelo je zrasel
    razpotégnjen -a -o
    1. deležnik od razpotegniti: razpotegnjen obraz; med njivami razpotegnjeni travniki; film je preveč razpotegnjen; bolestno razpotegnjena usta
    2. ekspr. dolg2, podolgovat: letalo z razpotegnjenim trupom / razpotegnjena vas
SSKJ²
razpotegováti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razpotegovati živalim čeljusti
2. raztegovati: razpotegoval je vzmet, dokler ni počila / razpotegovati usta / razpotegovati pomenek / na vzhodu se razpotegujejo hrbti gor so, se vidijo
SSKJ²
razpóten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na razpotje: razpoten kraj / razpotna vloga dežele
SSKJ²
razpotíti se -ím se dov., razpótil se (ī í)
zastar. spotiti se: med hojo se je razpotil
    razpotèn -êna -o:
    z robcem si je brisal razpoten obraz
SSKJ²
razpótje -a s (ọ̑)
kraj, prostor, kjer se pot razcepi v več poti: priti do razpotja; obstati, ustaviti se na razpotju; pren. biti, stati na razpotju življenja
SSKJ²
razpovédati -povém dov. (ẹ́)
star. povedati: razpovedal mu je vse, kar je vedel / po vsej vasi je razpovedala, da se je vrnil razglasila
SSKJ²
razpoznáti -znám dov. (á ȃ)
1. ugotoviti različnost med osebami, stvarmi, pojmi: razpoznati predmete, znake; razpoznala jih je po glasu / razpoznati bolezen / knjiž. razpoznati dobro od zlega ločiti
2. videti kaj kot posameznost: kljub mraku je razpoznal predmete v prostoru
3. prepoznati: razpoznati ponesrečenca / razpoznati rokopis
    razpoznáti se knjiž.
    določiti svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: le s težavo se je razpoznal v prostoru
SSKJ²
razpoznáva -e ž (ȃ)
glagolnik od razpoznati ali razpoznavati: razpoznava znakov / zgodnja razpoznava rakavih obolenj
SSKJ²
razpoznaválnik -a m (ȃ)
računalniški program za prepoznavanje različnih zunanjih pojavov: uporabljati razpoznavalnik; samodejni razpoznavalnik / razpoznavalnik govora, jezika, pisave
SSKJ²
razpoznávanje -a s (ȃ)
glagolnik od razpoznavati: razpoznavanje barv, znakov; razpoznavanje po glasu; sposobnost razpoznavanja; znak za razpoznavanje / razpoznavanje bolezni / razpoznavanje dobrega od zlega / razpoznavanje ponesrečencev
♦ rač., nekdaj postopek, s katerim računalnik ugotavlja znake na karticah glede na postavljeno nalogo
SSKJ²
razpoznávati -am nedov. (ȃ)
1. ugotavljati različnost med osebami, stvarmi, pojmi: otrok je začel razpoznavati stvari okoli sebe; razpoznavati ljudi po glasu; zanesljivo razpoznavati znake / razpoznavati bolezni / knjiž. razpoznavati resnico od neresnice ločevati
2. videti kaj kot posameznost: zdanilo se je in lahko je razpoznaval drevesa; v mraku je težko razpoznavati predmete v sobi
3. prepoznavati: razpoznavati ponesrečence
    razpoznávati se knjiž.
    določati svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja; orientirati se: počasi se je začel razpoznavati v prostoru; pren. razpoznavati se po moderni umetnosti
SSKJ²
razpoznáven -vna -o prid. (á ā)
1. ki se da razpoznati: lahko razpoznavni portreti; predmet na sliki je težko razpoznaven / obrisi gor so bili komaj razpoznavni
2. s katerim se razpoznava: razpoznavni postopek / razpoznavni znak; razpoznavno geslo
♦ med. razpoznavno cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se cepi
SSKJ²
razpráskati -am dov., tudi razpraskála (á)
s praskanjem raniti, poškodovati: mačka mu je razpraskala roke; razpraskati se do krvi
    razpráskan -a -o:
    razpraskan obraz; razpraskana miza; razpraskane roke
SSKJ²
razprasketáti se -ám se tudi -éčem se dov. (á ȃ, ẹ́)
začeti močno prasketati: s kolom je dregnil v ogenj, da se je razprasketal
SSKJ²
razprášati tudi razprašáti -am dov., tudi razprášala (á á á)
star. povprašati, poizvedeti: podrobno razprašaj, kakšen je; razprašali so se pri ljudeh
SSKJ²
razpraševálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. s katerim se odstranjuje prah: razpraševalna naprava
SSKJ²
razpraševáti1 -újem nedov. (á ȗ)
1. odstranjevati prah s česa: razpraševati obleke
2. zastar. razprševati: razpraševati škropivo
SSKJ²
razpraševáti2 -újem nedov. (á ȗ)
star. povpraševati, poizvedovati: razpraševal je o vsem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razprašíti -ím dov., razprášil (ī í)
1. odstraniti prah s česa: razprašiti knjige, obleko
2. zastar. razpršiti: razprašiti škropivo po rastlinah
SSKJ²
razpráti -pórjem dov., razpôrji razporjíte; razprál (á ọ́)
star. razparati, raztrgati: razprati obleko; razprati po šivu / jelen je razpral volku trebuh
    razprán -a -o:
    razpran rokav
SSKJ²
razpráva -e ž (ȃ)
1. izmenjava mnenj o kaki pomembnejši stvari: začela se je razprava; udeležiti se razprave; publ. poseči v razpravo; sodelovati v razpravi; dolga, temeljita razprava; ideološka, politična razprava; razprava o gledališkem programu; izhodišče za razpravo
2. sestavek, ki strokovno obravnava in rešuje kako (še ne rešeno) vprašanje: napisati, objaviti, prebrati razpravo; predmet, vsebina razprave; članki, knjige in razprave / knjižna, tipkopisna razprava / znanstvena razprava
3. pravn. upravni ali sodni postopek, pri katerem se razčiščujejo zadeve v navzočnosti strank: razprava bo ob devetih; odložiti, prekiniti razpravo; priti na razpravo; zapisnik o razpravi / sodna, zapuščinska razprava
SSKJ²
razpráven1 -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razpravo: razpravna tehnika / razpravni zapisnik / določiti razpravni dan / razpravna dvorana
SSKJ²
razpráven2 -vna -o prid. (á)
nanašajoč se na razpravljanje: razpravni jezik na kongresu je bila tudi ruščina
SSKJ²
razprávica -e ž (ȃ)
manjšalnica od razprava 2: napisati razpravico; poljudna razpravica
SSKJ²
razpráviti -im dov. (á ȃ)
star. sleči: razpraviti otroka; hitro se je razpravil in legel
    razprávljen -a -o:
    vsi so bili že razpravljeni, ko je nekdo potrkal
SSKJ²
razpravljalec gl. razpravljavec
SSKJ²
razpravljálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razpravljanje: razpravljalni esej, spis; razpravljalna vloga parlamenta
SSKJ²
razprávljanje -a s (á)
glagolnik od razpravljati1: začeti razpravljanje; sodelovati v razpravljanju; načrtno, prijateljsko, znanstveno razpravljanje; razpravljanje o umetnosti
● ekspr. vsako razpravljanje o tem je odveč o tem ni vredno razpravljati; to je že odločeno
SSKJ²
razprávljati1 -am nedov. (á)
1. izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari: odgovor je jasen in o tem ni treba več razpravljati; na sestanku so razpravljali o delitvi dohodka; razpravljati s predsednikom društva; podrobno, živahno razpravljati / javno razpravljati o čem
2. načrtno podajati določeno vsebino: v članku razpravlja pisec o problemu izseljenstva
    razpravljajóč -a -e:
    razpravljajoč o razvoju kmetijstva, so predlagali nekaj sprememb zakona
SSKJ²
razprávljati2 -am nedov., stil. razpravljájte; stil. razpravljála (á)
star. slačiti: razpravljati otroka; začela se je razpravljati
SSKJ²
razpravljávec -vca in razpravljálec -lca [rasprau̯ljau̯ca] m (ȃ)
kdor razpravlja: razpravljavci so temo pogovora razširili; izjave razpravljavcev
SSKJ²
razprčkáti -ám dov. (á ȃ)
pog., ekspr. zapraviti, razmetati (denar): hitro je razprčkal vse svoje imetje
SSKJ²
razpréči -préžem dov., razprézi razprézite in razprezíte; razprégel razprégla; nam. razpréč in razprèč (ẹ́)
1. odpeti vprežno žival: razpreči konje / razpreči voz
2. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpreči trto po zidu / knjiž. razpreči spise po mizi razpostaviti
// ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem območju: razpreči telegrafsko omrežje po državi
    razpréči se 
    1. rastoč (mrežasto) prekriti: plevel se je razpregel po njivi
    2. ekspr. pojaviti se na kaki površini: po nebu so se razpregli sivi oblaki; pren. njihova moč se je razpregla čez vso Evropo
    razpréžen -a -o:
    razprežen konj; plevel, razprežen po njivi
SSKJ²
razpréčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
zastar. razpreti, razmakniti: razprečiti veje
    razpréčen -a -o:
    razprečene veje
SSKJ²
razprédanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od razpredati: razpredanje žičnih ovir / razpredanje trgovske mreže po državi / potrpežljivo je poslušala njegovo dolgovezno razpredanje
SSKJ²
razprédati -am nedov. (ẹ̄)
1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpredati žične ovire pred bunkerjem / pajek razpreda pajčevino
// ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem območju: razpredati električno omrežje po državi
2. ekspr. premišljevati: dolgo je razpredal sam pri sebi, kaj naj stori / razpredati misel
3. ekspr. govoriti, pripovedovati: na dolgo in široko so razpredali o tem
    razprédati se 
    1. rastoč (mrežasto) prekrivati: trnje se razpreda po skalah
    2. ekspr. biti2, obstajati1:
    a) načrtno razporejen na kakem območju: na vse strani se razpredajo jarki
    b) na kaki površini: temni oblaki se razpredajo po nebu
    // biti, nahajati se v prostoru: po pobočju so se razpredale meglice / povsod se razpreda tišina
    razpredajóč -a -e:
    šli so po poti, razpredajoč dalje svoje misli o tem
SSKJ²
razpredélba -e ž (ẹ̑)
knjiž. razporeditev, razvrstitev: razpredelba sob in hodnikov / časovna razpredelba dogodkov
SSKJ²
razpredélek -lka m (ẹ̑)
navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; rubrika: vpisati kaj v napačen razpredelek
// stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji: kulturni, športni razpredelek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razpredelítev -tve ž (ȋ)
knjiž. razporeditev, razvrstitev: razpredelitev zvezd na nebu / slaba razpredelitev snovi v učnem načrtu
SSKJ²
razpredelíti -ím dov., razpredélil (ī í)
knjiž. razporediti, razvrstiti: razpredeliti gradivo / razpredeliti posamezne vrednote po pomembnosti
SSKJ²
razpredeljeváti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. razporejati, razvrščati: razpredeljevati teorije po medsebojni podobnosti ali različnosti
SSKJ²
razpredélnica -e ž (ẹ̑)
pregledno razporejeni podatki o čem, sestavljeni po določenih kriterijih: razpredelnica kaže rast gospodarske dejavnosti te delovne organizacije; sestaviti razpredelnico
// navadno s črtami omejen prostor za vpisovanje takih podatkov: narisati razpredelnico; vpisati kaj v razpredelnico / pritrditi razpredelnico na steno
● ekspr. njega ni mogoče spraviti v nobeno razpredelnico zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v nobeno skupino
SSKJ²
razpredélničen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na razpredelnico: razpredelnična ureditev podatkov / razpredelnični del razprave
SSKJ²
razprédenost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost razpredenega: razpredenost žičnih ovir / ekspr. razpredenost trgovske mreže po državi
SSKJ²
razpredmétenje -a s (ẹ̑)
glagolnik od razpredmetiti: razpredmetenje stvarnosti
SSKJ²
razpredmétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. narediti, da se kaj predmetnega, čutno zaznavnega začne kazati na nepredmeten način: ta umetnost je skušala razpredmetiti stvarnost
SSKJ²
razprégati -am nedov. (ẹ̄)
1. odpenjati vprežno žival: razpregati konje
2. ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem območju: razpregati cestno omrežje po deželi
    razprégati se 
    rastoč (mrežasto) prekrivati: grmovje se razprega od meje do meje
SSKJ²
razprêjati -am nedov. (ē)
knjiž. razpredati: pajek razpreja pajčevine / razprejati kako misel
SSKJ²
razpréma -e ž (ẹ̑)
glagolnik od razpremiti: razprema stare ladje / dati ladjo v razpremo
SSKJ²
razprémiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
navt., navadno v zvezi z ladja odstraniti z ladje prenosno opremo: razpremiti staro, neuporabno ladjo
    razprémljen -a -o:
    razpremljen parnik
SSKJ²
razprêsti -prêdem in razprésti -prédem dov., stil. razprèl razprêla in razpréla (é; ẹ́)
narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpresti žične ovire pred bunkerjem / pajek je razpredel mreže po vseh kotih
// ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem območju: razpresti gosto železniško omrežje po deželi / razpresti obveščevalno mrežo po vsem mestu
    razprêsti se in razprésti se
    1. rastoč (mrežasto) prekriti: divja trta se je razpredla po zidovju
    // rastoč (mrežasto) razširiti se v čem: korenine so se gosto razpredle v zemlji
    2. ekspr. pojaviti se
    a) načrtno razporejen na kakem območju: ta organizacija se je razpredla po vsem svetu
    b) na kaki površini: po nebu so se razpredli oblaki
    // biti, pojaviti se v prostoru: po dolini so se razpredle meglice / tišina se je razpredla po prostoru
    razpredèn -êna -o in razpréden -a -o:
    jarki, gosto razpredeni po dolini; pajčevine so bile razpredene po vseh kotih; dobro razpredena trgovina
    ●     ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja
SSKJ²
razpréti -prèm dov., razpŕl (ẹ́ ȅ)
1. narediti, da sosednji deli pridejo v položaj
a) ko tvorijo med seboj določen kot: preklal je palico in dele razprl; razpreti veje sadnega drevja / razpreti roke v objem razširiti
b) ko niso več drug ob drugem: razpreti opornike v rudniku; razpreti s klinom, z zagozdo
2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj
a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpreti klešče; razpreti pahljačo
b) ko so najbolj oddaljeni drug od drugega: kača je razprla gobec; razpreti veke / razpreti dlan, pest / oči je široko razprla
c) ko niso več drug ob drugem sploh: roža razpre cvet; zrel strok se je razprl / pav je razprl rep
3. star. spreti1: razpreti sosede; razpreti se s prijateljem
● knjiž. razprl se mu je smisel tega trpljenja spoznal je
♦ tisk. povečati presledke med črkami v okviru besede
    razpŕt -a -o:
    razprti cveti; razprti sosedje; razprte dlani; opore morajo biti razprte z močnimi razporami; široko razprte oči
    ♦     tisk. razprti tisk tisk z večjimi presledki med črkami, da je beseda bolj opazna; prisl.: razprto tiskane besede
SSKJ²
razprézanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od razprezati: razprezanje vrvi, žic / motilo jo je njegovo razprezanje pred drugimi
SSKJ²
razprézati -am nedov. (ẹ̄)
1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razprezati žice po zidu
// ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem območju: razprezati trgovsko mrežo po deželi
2. star. razpregati: razprezati konje
● ekspr. ne bo jih nazaj, je razprezal sam pri sebi premišljeval
    razprézati se 
    rastoč (mrežasto) prekrivati: bršljan se razpreza po zidu
    // rastoč (mrežasto) širiti se v čem: korenine se razprezajo v zemlji
    ●     knjiž. rad se je razprezal pred njim bahal, postavljal
    ♦     agr. glavice lanu se razprezajo se odpirajo, pokajo
SSKJ²
razprhávati -am nedov. (ȃ)
s pihom, prhanjem delati, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razprhavati seme
    razprhávati se ekspr.
    hitro se razhajati: ob strelih so se ljudje razprhavali
SSKJ²
razpŕhniti -em dov. (ŕ ȓ)
s pihom, prhanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razprhniti seme, žerjavico
    razpŕhniti se 
    hitro, slišno se razleteti: ptice se ob poku razprhnejo; razprhniti se na vse strani / ekspr. ljudje so se razprhnili hitro razšli; pren. misli se razprhnejo
SSKJ²
razprhútati se -am se dov., tudi razprhutála se (ū)
prhutajoč se razleteti: kokoši so se razprhutale po kurniku
SSKJ²
razprodája -e ž (ȃ)
glagolnik od razprodati ali razprodajati: razprodaja blaga / posezonska razprodaja / kupiti plašč na razprodaji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
razprodájati -am nedov. (ȃ)
1. prodajati po delih: mladi gospodar je začel razprodajati posestvo
2. prodajati določeno količino blaga po znižanih cenah: razprodajati plašče
SSKJ²
razprodánost -i ž (á)
dejstvo, da je kaj razprodano: razprodanost knjige
SSKJ²
razprodáti -dám dov., 2. mn. razprodáste in razprodáte; razprodál (á)
1. prodati po delih: mladi gospodar je razprodal vse, kar je imel
2. prodati celotno zalogo: to blago so že razprodali; razprodati vse vstopnice za predstavo; hitro razprodati
    razprodán -a -o:
    knjiga je že razprodana; vstopnice so razprodane
SSKJ²
razprostírati -am nedov. (ī ȋ)
1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razprostirati posteljnino; prodajalka je razprostirala pred njo prt za prtom / orel razprostira krila, da bi vzletel / razprostirati roke v objem širiti; pren., pesn. noč razprostira svoj temni pajčolan
// delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razprostirati pregrinjala po posteljah
● ekspr. lipa daleč razprostira svoje veje ima dolge, široke veje
2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razprostirati lan, zrnje, da se suši
    razprostírati se s prislovnim določilom
    1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: nad vasjo se razprostira gozd; na ravnini se razprostirajo žitna polja; razprostirati se v daljavo, širino / nad gorami se je razprostiralo modro nebo; pren. mir se razprostira nad pokrajino
    2. nav. ekspr. prihajati na kako površino, navadno veliko: megla se razprostira po dolini; čez senožeti se razprostirajo vedno daljše sence
    razprostirajóč -a -e:
    okoli gradu razprostirajoči se vrtovi
SSKJ²
razprostrán -a -o prid. (ā á)
zastar. prostran: razprostran gozd; pred njimi je bila razprostrana vas
SSKJ²
razprostránjen -a -o prid. (ā)
1. ki je, se nahaja na razmeroma veliki površini: razprostranjeno mesto / kmetijsko posestvo je razprostranjeno po vsej dolini
2. knjiž. razširjen: po vseh celinah razprostranjena živalska vrsta / to mnenje je precej razprostranjeno
SSKJ²
razprostránjenost -i ž (ā)
1. lastnost, značilnost razprostranjenega: razprostranjenost obdelovalnih površin / razprostranjenost po površini
2. knjiž. razširjenost: razprostranjenost posameznih živalskih vrst / razprostranjenost idej, misli
SSKJ²
razprostránost -i ž (á) zastar.
1. prostranost: razprostranost gozdov
2. razširjenost: razprostranost določenih pojavov
SSKJ²
razprostréti -strèm dov., razprostŕl (ẹ́ ȅ)
1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razprostreti zemljevid / ptič je razprostrl peruti in vzletel / razprostreti dlani; razprostrla je roke v objem razširila / knjiž. tulipan je razprostrl cvet se je razcvetel
// narediti, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razprostreti odejo po travi
● ekspr. drevo je široko razprostrlo veje ima dolge, široke veje
2. narediti, da kaj zavzame čim večjo površino: razprostreti lan, zrnje, da se suši
    razprostréti se nav. ekspr., s prislovnim določilom
    1. priti na kako površino, navadno veliko: čez senožeti so se razprostrle velike sence / po nebu so se razprostrli temni oblaki; pren. nad trgom se je razprostrla noč
    2. postati viden, pokazati se: pred njim se je razprostrl nov svet / tukaj se razprostre najlepši del doline je
    razprostŕt -a -o:
    razprostrt časopis; razprostrt pavji rep; razprostrte peruti; razprostrta preproga
    ♦     bot. razprostrta relika; razprostrta zvončnica travniška rastlina z modrimi cveti v latastem socvetju, Campanula patula
SSKJ²
razprostŕtost -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost razprostrtega: razprostrtost peruti
● knjiž. zemljepisna razprostrtost posameznih ras razširjenost
SSKJ²
razprožíti in razpróžiti -im dov. (ī ọ́)
zastar. razširiti, razmakniti: razprožiti noge
    razpróžen -a -o:
    razprožene roke
SSKJ²
razpŕsiti se -im se dov. (r̄ ȓ)
ekspr. pobahati se, postaviti se: gospodar se rad razprsi
● ekspr. razprsil se je, da se spozna na te stvari samozavestno, bahavo je rekel, povedal
SSKJ²
razpŕsniti se -em se dov. (ŕ ȓ)
knjiž. razbiti se, razleteti se: čoln se je razprsnil ob skalah
SSKJ²
razpŕšek -ška m (ȓ)
nav. mn., knjiž. kar nastane pri razpršitvi: drobni razprški snega
SSKJ²
razpršênost -i ž (é)
stanje razpršenega: razpršenost snovi v drugi snovi / razpršenost prebivalstva po številnih krajih
SSKJ²
razprševálec -lca [raspərševau̯ca in raspərševalca] m (ȃ)
razpršilec: razprševalec vode
SSKJ²
razprševálen -lna -o prid. (ȃ)
namenjen za razprševanje: razprševalna priprava
SSKJ²
razprševálnik -a m (ȃ)
razpršilnik: škropiti z razprševalnikom / pritrditi razprševalnik na cev
SSKJ²
razprševánje -a s (ȃ)
glagolnik od razprševati: razprševanje vode; nastavek, priprava za razprševanje / razprševanje gnojila, škropiva / razprševanje svetlobe
SSKJ²
razprševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati iz česa tekočega, sipkega drobne kapljice, delce: razprševati mleko, olje; voda pada v tolmun in se razpršuje / razprševati v obliki dežja
// delati, da kaj kam pride v drobnih kapljicah, delcih: razprševati kolonjsko vodo; razprševati škropivo po listih
2. odbijati v različnih smereh: ta tkanina razpršuje svetlobo; v megli se svetloba razpršuje
3. delati, da pridejo zlasti denar, naložbe na več mest, se porazdelijo na več enot: razprševati premoženje med delnice različnih podjetij; razprševati sredstva vlagateljev / pri uravnoteženih produktih se naložbe razpršujejo čim bolj široko / razprševati naložbeno tveganje
4. ekspr. delati, da kaj preneha obstajati: razprševati dvome; groza se je polagoma razprševala
    razpršujóč -a -e:
    razpršujoče se iskre
Število zadetkov: 97669